Đoković je pokazal, zakaj je številka ena na svetu in tudi, zakaj ga imajo za psihično najstabilnejšega in najmočnejšega igralca v belem športu. Zagotovo je bil polfinalni dvoboj med Noletom in Andyjem dvoboj za teniške sladokusce najkakovostnejši dvoboj na letošnjem Roland Garrosu. Đoković je moral pokazati najboljšo igro v teh dveh tednih Pariza in ravno tako Murray, kljub temu pa je bil Nole za deset ali 15 odstotkov boljši. Ravno dovolj, da je v prvih dveh nizih s po enim breakom na niz oba odločil v svojo korist.
V tretjem nizu sta bila tekmeca skoraj do konca izenačena, potem pa je v enajsti igri Murray kar malce presenetljivo vzel igro nasprotniku in niz na svoj servis končal v svojo korist. Tudi Andyjev dobljeni niz je dokaz, da sta bila nasprotnika res dokaj izenačena in da so odločale malenkosti, ki pa so po pravilu na strani psihično trdnejšega. In to je zagotovo Novak.
Wawrinka je v prvem polfinalu nadigral zadnjega domačega aduta Tsongaja. Slednji prav veliko možnosti proti Švicarju ni imel. Švicar, ki je pred mesecem zahteval, da ga ne pišejo in kličejo več Stanislas, ampak Stan, je letošnji Roland Garros oddelal precej suvereno, brez prevelikih pretresov.
Do osmine finala res tudi ni imelč težjih nasprotnikov, potem pa so po vrsti padli Giles Simon, Roger Federer in Jo-Wilfred Tsonga. Bolj kot Tsonga je na osrednjem igrišču Philippe Chatrier Stana, ki ima na teniški torbi všit nadimek Stanimal, motila vročina. Kljub temu pa je nalogo opravil odlično, saj je z močnimi forehandi prisilil Tsongaja v pasivno igro, kar je pomenilo, da je imel Švicar vse niti v svojih rokah. Wawrinka se je torej ob enajsti priložnosti prvič uvrstil v finale peščenega grand slama. "Že ko sem igral proti Simonu, so vsi navijali za domačina, tako kot v dvoboju proti Tsongaju. To me sploh ne moti, ker vem, da nekaj podobnega ne bi prineslo zmage ne Tsongaju ne meni," je bil po zmagi vesel Stan, ki seveda še ni naredil zadnjega koraka. "Zame se turnir še ni končal. V nedeljo imam še en pomemben dvoboj, ki ga moram zmagati," je še povedal Švicar.
V velikem finalu se bosta torej pomerila najboljša igralca na letošnjem pariškem pesku. Zasluženo. Đoković je zagotovo pokazal najboljšo igro od vseh in je velik favorit za prvo slavje pod Eiflovim stolpom. Prava katastrofa bi bila za Beograjčana, če zdaj, ko je premagal tako Rafaela Nadala kot Andyja Murrayja, obstane korak pred vrati raja. Wawrinka je sicer izjemen tenisač in morda poleg Murrayja edini, ki je v tem trenutku lahko kos Đokoviću, toda kljub vsemu. Nole bi moral opraviti v Stanimalom.
Strokovnjaki ocenjujejo, da so možnosti za zmago krepko na strani Srba – 70:30 odstotkov. Seveda je to šport in v športu je vse mogoče. Toda kdaj, če ne letos, lahko Đoković osvoji peščeni grand slam. Letos, ko je Nadal daleč od nekdanje forme, ko se Federerju že poznajo leta in ko Murray še ni osvojil vseh skrivnosti peščene podlage. Edini pravi poraz Đokovića proti Wawrinki je bil lani v četrtfinalu Melbourna (potem je Stan tudi dobil OP Avstralije), drugače pa je bil Nole vedno premočan. In zelo verjetno bo tako tudi danes.
