Od štirih polfinalistk letošnjega OP Francije bi pred turnirjem stavili le na Američanko, največje presenečenje pa je zagotovo Švicarka Bacsinszkyjeva, ki pa proti najboljši igralki na svetu nima nikakršnih možnosti.
Serena Williams lahko premaga samo sama sebe oziroma ona prepusti finale tekmici. Če se ji bo ljubilo igrati in bo dovolj motivirana (kar bi v tem finalu seveda morala biti), potem Timea ne bo dolgo igrala polfinala. Zanimivo, da je Švicarka, ki ima romunsko-madžarske korenine (oče je bil romunski jud in teniški učitelj, mama pa zobozdravnica), šele letos, pri 25 letih, naredila preboj in se končno prebila med trideset najboljših na svetu (najvišje je bila na 21. mestu). Timea je imela na poti do polfinala le eno resnejšo nasprotnico (Petro Kvitovo), pa še ta peska nima najraje. Letos je Švicarka sicer že dosegla nekaj lepih zmag (Makarova, A. Radwanska, Lisicki), se je pa tudi že pomerila s Sereno v četrfinalu Indian Wellsa in seveda izgubila s 5:7 in 3:6.
Prava senzacija bi bila, če bi Serena iz rok izpustila priložnost za sicer šele tretji finale na drugem grand slamu sezone (oba finala je zmagala – nad sestro Venus 2002 in Marijo Šarapovo 2013).
Veliko zanimivejši bo obračun med sedmo in trinajsto nosilko – Srbkinjo in Čehinjo, vrstnici (obe sta rojeni leta 1987, Ana novembra, Lucie februarja). Ivanovićeva in Šafarova sta se na igriščih Roland Garrosa pomerili že lani v tretjem krogu, boljša pa je bila Brnčanka s 6:3 in 6:3. Kasneje sta se srečali še enkrat, tokrat pa je bila na trdem igrišču v Tokiu boljša Beograjčanka s 6:3, 6:2.
Ivanovićeva je tudi letos igrala bolj po sistemu toplo-hladno, tako kot smo pri njej vajeni že vso kariero, saj v celotni sezoni sploh še ni premagala omembe vredne igralke. Še najboljše igre je pokazala prav na pariškem pesku, kjer je že enkrat klečala na kolenih in jokala od sreče (leta 2008 je v finalu premagala Dinaro Safino). Šafarova odlično igra tudi v dvojicah, saj sta se z Američankovo Mattek-Sandosovo uvrstili v polfinale po zmagi nad prvima nosilkama Martino Hingis in Sanio Mirzo.
Morda pa se Lucie počuti nepremagljivo, saj letos v Parizu še ni izgubila dvoboja. "Nič ne bi imela proti, če do konca ne bi izgubila nobenega dvoboja," se je smejala Čehinja, ki je v dvoboju dvojic čutila lažje bolečine v nogi, vendar ni razmišljala o tem, da bi dvoboj predala. "Mislila sem si – boli. Strašno bi bilo, če ne bi mogla igrati polfinala. Toda potem je bilo bolje, bolečina je minila. Zdravje mi dobro služi, čeprav sem v zadnjih 11 dneh igrala devet dvobojev. Kljub vsemu sem imela dovolj časa za regeneracijo. Ledena kopel in masaža mi zelo pomagata. Poleg tega pa fizioterapija dela čudeže," je govorila Šafarova, ki je bila po zmagi nad Gabriñe Muguruzo v četrtfinalu seveda presrečna.
"Šele zdaj se počasi zavedam, kaj sem dosegla. Vse skupaj prihaja za menoj. Dobila sem neverjetno veliko SMS-sporočil s čestitkami, kar mi veliko pomeni. Seveda sem bila presrečna, toda hkrati se zavedam, da moram ostati na tleh, prizemljena, saj bom lahko le tako popolnoma osredotočena na dvoboj. Nočem, da me evforija zanese in zmanjša mojo zbranost. Želim si narediti še korak naprej."
Prav posebne priprave na polfinalni dvoboj proti Ani ne bo. "Nič posebnega. Ležerno jutro, potem kosilo in nato dvoboj. To je to."
Lucie v medsebojnih dvobojih proti Ani vodi s 5:3 v zmagah. "V najinem zadnjem merjenju moči sem v Tokiu lani izgubila. Ana je od lani precej napredovala. Predvsem psihološko. Lani, ko sem jo premagala tu, v Roland Garrosu, je bila zelo živčna in je delala veliko napak. V Parizu pa tudi jaz igram dobro in sanje vsake igralke so, da je enkrat v finalu grand slama. Moram narediti še en velik korak in upam, da bom uživala v vsakem trenutku," je govorila levoroka Čehinja, ki se zaveda, da ima s tem prednost. "Ana ima slabši backhand, tako da bo proti meni težko igrala s tem udarcem, saj mora udarjati proti zunanjemu delu igrišča," je samozavestna Šafarova. Toda tudi Srbkinja ima svoje adute. Zdi se, da je letos v Parizu psihološko zelo trdna. Kot kaže, ji je ljubezen do Bastiana Schweinsteigerja dala dodatno mero samozavesti in prinesla tudi nekaj nemške nepopustljivosti, ki se je lepo ujela z balkansko igrivostjo.
Komentarji
