Aljaž Bedene je v pogovoru za Ekipo povedal precej krepkih na vaš račun. Kako to komentirate?
Bil sem presenečen, tako kot še marsikdo v slovenskem tenisu, glede besed, ki jih je izrekel Aljaž. Spoštujem odločitve Bedeneta in tudi to, da se je odločil za menjavo državljanstva. Čudi pa me, da je začel po dveh letih in pol odpirati svoje nezaceljene rane glede nastopanja za reprezentanco v Davisovem pokalu. Po objavi pogovora v Ekipi sem se čudil, čemu to služi. Imam občutek, da to služi le opravičevanju pred javnostjo, ki se je negativno odzvala na njegovo menjavo državljanstva. Spoštujem vsako odločitev posameznika, nikoli pa ne bom sprejel, da opravičuje svoja dejanja s potvarjanjem dejstev in polresnicami. Zato sem se tudi odločil, da se odzovem. Vse bom skušal razložiti z dejstvi, res pa je, da določene stvari različni ljudje vidimo različno. Aljaž se je zaradi negativnega vzdušja okoli menjave državljanstva odločil, da najde krivca, in krivca je našel v meni in teniški zvezi.
Bedene je še pred pol leta govoril, da glede njegove menjave državljanstva ni nič res.
V zadnjih letih je bilo precej kontradiktornosti z njegove strani, odgovarjam pa lahko le na to, kar je bilo zapisano v medijih. To, kar trdi zdaj in kar je govoril prej, ni enako. Najprej je meni in teniški zvezi zagotavljal, da so njegove odpovedi reprezentanci posledica poškodbe zapestja oziroma posvečanja osebni karieri. Bili pa so tudi razlogi, ki niso bili javni, da teniška zveza nima enakega odnosa do njega in do ostalih igralcev. Zdaj pa zanika samega sebe oziroma to, kar je trdil prej. Trdil je, da v reprezentanco ni prišel zaradi poškodbe, zdaj pa pravi, da se ni udeleževal zborov zaradi tega, ker se je v ekipi slabo počutil. Treba je povedati, da je pri menjavah teniškega državljanstva pomembno, da za določeno državo ne smeš igrati tri leta, če želiš zaigrati za drugo. Ta pogoj bo Aljaž izpolnil februarja 2015.
Ali mislite, da je Aljaž torej vse načrtoval vnaprej, saj ni igral za Slovenijo od dvoboja z Dansko leta 2012?
Morda, toda tu so še nekatere stvari, ki so si precej nasprotujoče. Leta 2013 sem se na OP Avstralije, teden dni pred dvobojem reprezentance s Poljsko, pogovarjal z njim in ga povabil v ekipo. Dobil sem zagotovilo, da bo nastopil. Dan pred odhodom na Poljsko je prišel na novinarsko konferenco, na kateri je govoril, da bo igral, nekaj ur po tem pa je javil, da se je odločil, da ne bo nastopil. Če je že takrat zaradi zamer z dvoboja z Dansko v Velenju igral neko igro, potem lahko samo rečem, da jo je igral zelo, zelo slabo.
Ali ni to grdo zavajanje javnosti, vas kot kapetana in teniške zveze?
Morda res. Aljaž zdaj trdi, da je imel v reprezentanci slabe odnose, da sva se mu moj pomočnik Žiga Janškovec in jaz posmehovala, da ni imel nikoli občutka, da je v reprezentanci zaželen. Do leta 2012 oziroma njegovega zadnjega nastopa v ekipi se je Aljaž vedno udeleževal tudi večerje ob koncu leta, ki sva jo organizirala midva z Janškovcem, in ne teniška zveza. Sam se ne udeležujem druženja z ljudmi, ki se mi posmehujejo, oziroma ne silim v družbo, v kateri se ne počutim dobro.
Torej je vse skupaj posledica Bedenetove želje po zamenjavi državljanstva?
Zadnje leto smo imeli informacijo, da Aljaž pripravlja papirje za zamenjavo državljanstva. To je prišlo v javnost, a je Bedene v pogovoru za Dnevnik vse skupaj zanikal. Trdil je, da to ne drži in da širimo polresnice in laži. Potem je vse skupaj potihnilo, dokler se, po mojih informacijah, ni vključila britanska teniška zveza. BBC, ki je dal prvi vse skupaj v javnost, je moral dobiti informacijo iz Anglije oziroma njihove teniške zveze, ker nekomu tam to ni bilo prav. Takrat se je zgodba začela razvijati, saj so novinarji BBC-ja dobili Bedeneta popolnoma nepripravljenega. In medijski stroj je začel mleti. Nihče v Sloveniji ne bi imel interesa, da bi javil na BBC, da menja državljanstvo. Menim, da bi se zgodba razpletla brez javnosti, če je ne bi razkril BBC, do takrat, ko bi Aljaž zaigral za Veliko Britanijo. Ampak potem je bilo treba to dejanje, njegovo neigranje in sprenevedanje na neki način opravičiti. Verjamem, da smo teniška zveza, jaz in moj pomočnik idealen strelovod za vse skupaj.
Vse se je začelo z dvobojem z Dansko v Velenju februarja 2012. Aljaž vam je očital, da ni dobil priložnosti za igro.
Kot kapetan sprejemam odločitve, v večini primerov po posvetovanju s pomočnikom in z vsemi osebnimi trenerji, ki so kadarkoli bili del reprezentance, od Marcosa Ondruske do Briana McPheeja. To so ljudje, s katerimi se posvetujem, končno odločitev pa sprejmem sam. Tudi odločitev, kdo bo igral proti Danski, sem sprejel jaz, in to z lahkoto. Med posamezniki, ki so bili v reprezentanci, je bil Aljaž Bedene tretji igralec - Grega Žemlja je bil 111. na lestvici ATP, Blaž Kavčič pa 112. Tudi v dvojicah je bil Bedene po rankingu tretji igralec. V letu 2012 je do Velenja Bedene nastopil na treh turnirjih in na vseh treh izgubil v drugem krogu kvalifikacij. Torej glede njegove forme ni bilo nobenega dvoma, recimo, da bi bil boljši od ostalih dveh. Pomembne so tudi izkušnje, ampak tako Kavčič kot Žemlja sta imela veliko več izkušenj kot Bedene. Slednji je imel do tistega trenutka le en nastop na glavnem turnirju ATP. Na osnovi vsega tega nisem imel nobenega dvoma, da bosta v petkovih dvobojih posameznikov igrala Kavčič in Žemlja. Res je, da je bil to prvi dvoboj Slovenije v Davisovem pokalu, pri katerem sem bil v dvojni vlogi - kapetana reprezentance in osebnega Kavčičevega trenerja. Moje načelo v vlogi kapetana je, pa naj bo moška ali ženska reprezentanca, da čim prej pridemo do ugodnega rezultata. Po prvem dnevu dvoboja z Dansko smo povedli z 2:0 in bilo je vprašanje, koga postaviti za igro dvojic. Vedeli smo, da bo igral Žemlja, vprašanje pa je bilo, ali mu ob bok postaviti Bedeneta ali Kavčiča. Nihče ni vedel za moje mnenje in šel sem do pomočnika Janškovca ter do Žemlje in ju vprašal, kdo bi bil primernejši. Oba sta izbrala Kavčiča. Tudi jaz sem tako mislil in odločitev je bila sprejeta. Malce sem se bal igre dvojic, saj so imeli Danci Frederika Nielsena, ki je nato v tistem letu osvojil grand slam. Vedel sem, da lahko Nielsen odlično odigra dvojice, dvoboj pa sem hotel zaključiti v soboto. Kar nam je tudi uspelo. Lahko bi eksperimentiral in postavil Bedeneta samo zato, da bi mu ugodil, vendar ko pristaneš na take kompromise, nimaš več prave avtoritete. Je pa res, da svojih odločitev igralcem nikoli ne pojasnjujem, razen če me igralec vpraša. Če bi imel Aljaž toliko poguma ali z drugo besedo jajc in me pozval, naj mu razložim svoje odločitve, bi to storil. V reprezentanci sem zato, da sprejemam odločitve, in rezultat je moja odgovornost. Eni so v ekipi zato, da igrajo, drugi pa smo v ekipi, da sprejemamo odločitve.
Ali je Bedene na kakršenkoli način pokazal, da je nezadovoljen?
Izrazil je nezadovoljstvo in potem smo se usedli - Aljažev oče, njegov trener Igor Rorič, predsednik zveze, direktor zveze in jaz. Po uri pogovora smo prišli do zaključka, da ni bilo nič oprijemljivega. Če bi bilo res kaj narobe, bi moral Aljaž vstati in reči, da ga Blaž Trupej zapostavlja, mu ne da priložnosti, da se ne počuti dobro in podobno. Na osnovi vseh dejstev pa si lahko vsak ustvari svoje mnenje o tem, ali sem Bedeneta res zapostavljal. Bedene bi lahko imel v reprezentanci tak status, kot sta ga imela Kavčič in Žemlja, ki sta si mesto v ekipi priigrala z dobrimi igrami na turnirjih. Tako je bilo tudi z Luko Gregorcem in je zdaj z Blažem Rolo. Vsak se je v reprezentanci prebil od vloge četrtega igralca proti prvemu loparju. Največjo težavo vidim v Aljaževem egu. Čeprav je bil v ekipi po statusu tretji ali četrti igralec, tega nikoli ni hotel sprejeti in potrpeti kot vsi ostali. Zagotovo bi prišel do vloge prvega igralca na naslednjih dvobojih Davisovega pokala, le če bi jo hotel sprejeti. Vedno sem vsem, brez izjeme, povedal, da morajo čakati na svojo priložnost. Tudi z Bedenetom bi bilo tako, saj se v reprezentanci ne igra zame, ampak za Slovenijo. Če bi imel Aljaž iskrene želje, če bi bil pripravljen potlačiti svoj ego in bi potrpel, bi prej ali slej dobil vlogo prvega loparja. Pred dvobojem s Poljsko leta 2013 je imel Bedene drugačen status, takšnega, kot si ga je verjetno želel. Vedeli smo, da se Aljaž ne druži z ostalimi igralci, zato sem naredil kompromis in v ekipo poklical Mikea Urbanijo, ki je bil Aljažev prijatelj. Samo zato, da se Bedene ne bi počutil zapostavljenega, saj sem pričakoval, da bo Aljaž igral. No, potem pa je spet zavrnil nastop.
Takrat je bila uradna razlaga poškodba zapestja.
To je bila uradna razlaga, ampak potem je Aljaž nastopil na turnirju v Zagrebu. Bedene trdi, da je imel občutek, da je nezaželen. Od fantov, ki so v ekipi in vedo, da je uradna razlaga poškodba, ob tem pa Aljaž na polno trenira, težko pričakuješ, da ga sprejmejo. In ker se je to zgodilo dvakrat ali trikrat, so imeli fantje res pomisleke glede njegovega vpoklica v reprezentanco. Za tak odnos si je Aljaž kriv sam s stalnimi izgovori. Vsakič sem ga klical v reprezentanco, in če bi hotel biti heroj, bi lahko bil. V trenutku, ko bi bil prvi ali drugi igralec in ga jaz kot kapetan ne bi dal igrati, bi lahko rekel - »fantje, dokler je Trupej kapetan, mene ne bo v ekipi, ker me ne mara«. Tako pa nima niti enega samega razloga za pritoževanje.
Kaj pa očitki glede zapostavljanja na treningih?
Zaradi svojega ega je Aljaž uspešen in bo verjetno še naprej zelo uspešen, kar mu tudi iskreno želim. V Davisovem pokalu se ekipa nikoli ne podreja tretjemu ali četrtemu igralcu. Vse je usmerjeno k prvima dvema, ki bosta igrala. Posebej treningi. In res je tudi, da so se igralci pritoževali, da Aljaž na treningih noče igrati na polno, tako kot bi moral, ampak da igra brezvoljno in nezainteresirano. To sem videl tudi sam in mu povedal, da tako ne gre.
Davisov pokal je za igralce posebna zgodba.
Drži. Igralec se znajde v položaju, ko dvakrat na leto drug odloča o tem, ali bo igral ali ne. Na turnirjih se odloča sam, v reprezentanci pa odloča kapetan. In to posamezniki težko sprejmejo. V ekipnih športih je tako od malega, zato so igralci tega navajeni, v tenisu pa ne. In individualisti, ki niso dovolj osebnostno zreli, to težko sprejmejo.
V Velenju se je govorilo, da je bil Aljaž na treningih boljši od Kavčiča in Žemlje. Ali se kapetan o prvem loparju odloča tudi na podlagi treninga oziroma dnevne forme?
Na Davisovem pokalu proti Finski je na treningih pokazal res dobro igro. Podobno je bilo v dvoboju z Italijo. V obračunu z Dansko pa je Aljaž pol treninga spet samo stal na igrišču.
Kaj pa dvoboj z Italijo?
Dva tedna pred dvobojem je bil poškodovan. Ker sem vedel, da po kakovosti sodi v ekipo, sem ga poklical. Toda zaradi poškodbe ni bil sposoben odigrati tekmovalnega dvoboja. Razlika je med uro treninga in dvema ali tremi urami pravega dvoboja na pesku. Videl sem, da ne zdrži več kot uro tenisa, in od mene bi bilo neodgovorno, če bi ga dal igrati ne glede na to, da je na treningih prevladoval. In potem ko je v nedeljo igral, je moral dvoboj predati, saj mu je lopar zaradi bolečine padel iz rok. Aljaž mi očita, da ga nisem zaščitil, ampak po tem dvoboju sem jaz poslušal predsednikove očitke, da sem v igro dal poškodovanega igralca.
Bedene je dejal tudi, da ste mu očitali, da na klopi ni navijal za kolege iz reprezentance.
Od ljudi na klopi vedno pričakujem maksimalno spodbudo tistemu, ki igra. Zelo sem alergičen na uporabo telefonov in tabličnih računalnikov. Če ni bil sposoben prenesti kritike glede tega, tudi prav. V ekipi imamo zelo dobro vzdušje, tudi za rezultat pa je ekipni duh zelo pomemben.
Vse je izbruhnilo, ko ste bili prvič v dvojni vlogi - kot kapetan in osebni trener Kavčiča.
Glede tega lahko obstajajo pomisleki, vendar so bile vse številke, ki sem jih predstavil, in vsi razlogi v korist Kavčiča in Žemlje. Na dvoboju z Latvijo je bil Kavčič številka ena, vendar je po posvetovanju z vsemi vlogo prvega loparja prevzel Gregorc zaradi posebnih pogojev, ki so bili tam. Ne glede na karkoli bom kot kapetan naredil vse, da Slovenija zmaga. To je moja naloga.
Kaj pa glede nagrad? Da so eni dobivali več denarja kot drugi?
Pravilnik nagrajevanja je jasen in za vse enak. Aljaž je točno vedel, koliko denarja mu pripada in koliko ga dobijo drugi. Dejstvo je, da sta glavnino denarja dobila tista dva, ki sta igrala in zmagovala. Tisti, ki igrajo in zmagujejo, so zelo dobro plačani in vedno je bilo vse za vse jasno. Vse ostalo so zlobna namigovanja. Drži pa, da ni dobil denarja od teniške zveze, ki je namenjen za razvoj igralcev, saj je za izplačilo tega denarja pogoj, da redno igra za reprezentanco.
Bi moral igralec v vsakem trenutku nastopiti za reprezentanco?
Igralci morajo imeti sami interes, da igrajo. Nobenega prepričevanja - ali igraš ali ne. Odkar je Gregor Krušič direktor zveze, je bilo storjenega res veliko, da bi Bedene zaigral za reprezentanco. Očitek teniški zvezi, da mu niso namenili pozornosti, je daleč od resnice.
Vi morate sprejeti tudi odgovornost za rezultate in to, da se danes ne borimo za svetovno skupino.
Imeli smo možnost, da se uvrstimo v kvalifikacije za svetovno skupino. Verjetno bi se, če Aljaž ne bi gledal samo na svoj ego. Če bi se odločil, da bi igral, bi septembra zagotovo igrali te kvalifikacije. Vendar se je odločil tako, kot se je.
Po vaših besedah je torej Aljaž zaradi svojega značaja tam, kjer je.
To morate vprašati njega, dejstvo pa je, da je v zadnjih mesecih dal precej nasprotujočih si izjav. Še vedno stojim za svojimi besedami, ki sem jih izrekel ob novici, da želi zaigrati za Veliko Britanijo. Težko je, ko padeš v blato in se skušaš izkopati iz njega čim bolj čist. Diskreditiranje ljudi, ki delamo v tenisu, je eden od načinov, da se opereš. S tem Aljaž opravičuje svoje dejanje, da bo vzel britanski potni list.
Hipotetično - Bedene ne dobi britanskega državljanstva. Bi ga še klicali v reprezentanco?
Tokrat so šle stvari predaleč, ker se je lotil tudi ostali igralcev v reprezentanci in pomočnika. Na osnovi celotne zgodbe sprenevedanja in zavajanja si ne zasluži več vpoklica v reprezentanco.
