V lanski sezoni ste med člani tekmovali neobremenjeno, saj od vas nihče ni pričakoval rezultatov, kot ste jih dosegli. Letos boste tudi vi v vlogi enega od favoritov. Je to za vas zdaj določen pritisk ali vam je po drugi strani celo lažje, ker že imate izkušnje s člansko konkurenco?
So plusi in minusi, a če poenostavimo, je to tako, kot da bi imel dve škatli in bi bil v eni pritisk, ki si ga nalagam sam. Že lani sem se zavedal, da sem sposoben naslova evropskega prvaka; brez tega zavedanja mi to zagotovo ne bi uspelo. Pritisk je bil torej prisoten že takrat, saj sem imel le eno priložnost, ki sem jo moral izkoristiti. Zdaj sem ta pritisk samo prestavil iz ene v drugo škatlo, saj mi ga nalagajo drugi. Trenutno nekega pritiska niti ne čutim. Vem, da sem najboljši na svetu in se v svoji glavi tako tudi počutim. Kaj si drugi mislijo o meni, me ne zanima. Vem, da drugi običajno nimajo radi takšnih ljudi, kot sem jaz, a tak pač sem.
Torej na bližnjem EP v Parizu odkrito merite na ubranitev naslova?
Da, seveda. Zadovoljen bi bil tudi s kolajno, cilj pa mi je ubranitev naslova. Temu ob koncu leta želim dodati še naslov svetovnega prvaka, kar je eden od mojih življenjskih ciljev, ki ga bom skušal izkoristiti že letos. To je moj največji cilj v tej sezoni. Če mi uspe, super, sicer spet skušamo drugo leto. Drugi veliki cilj je, da nekoč postanem tudi olimpijski prvak. To so cilji, ki jih imam v življenju in jih bom skušal doseči. Vem, da ne bo lahko, a takšni so moji cilji in za to tudi treniramo.
Vaša kolega Peter Kauzer in Benjamin Savšek sta pred novo sezono preizkušala tudi nov čoln, ki ga prvi ne bo obdržal, drugi pač. Kako je glede tega z vami?
Letos sem preizkusil kar veliko čolnov, najbrž kar dosti več kot onadva, a bom na koncu startal z istimi čolni, saj prototipi novih še niso dovolj razviti. Morda bo to enkrat delovalo, a zaenkrat še ne. V sezono torej startamo z zelo podobno opremo, nekaj smo spremenili le na račun tega, da sem pridobil nekaj kilogramov.
Se boste še vedno udeleževali tudi prvenstev v mlajših kategorijah, glede na to, da bo tekem za vas kar veliko, saj tekmujete v vseh treh kategorijah?
Strinjam se, da bo tekem veliko, a biti mladinec imaš možnost samo štiri leta v življenju in zakaj ne bi tega izkoristil. Tudi pri mladincih sem imel veliko ciljev in jih še vedno imam. Želim si še tistega naslova mladinskega svetovnega prvaka, ki mi še manjka, to je v kajakaškem krosu. V njem sem bil lani že drugi ter tretji na EP, a se mi vse stvari še niso izšle in res si želim, da bi mi to uspelo letos. Prvenstvo bo v začetku julija v domačem Solkanu in prepričan sem, da bo tam super vzdušje.
Bi rekli, da ste še naprej najmočnejši v kanuju, nato v kajaku in na tretjem mestu še v krosu?
Definitivno sem najmočnejši v kanuju, ki je še vedno moja prva disciplina in ljubezen, ki ji posvetim največ časa. V kajaku nekako držim stik s svetovno elito, čeprav imam v tem čolnu manj treningov kot v kanuju. Več jih naredim le pozimi, kjer je za dobro bazo bolje obremenjevati kolena. Tudi tam imam visoke cilje in sem po vsaki tekmi, ki mi ne gre, zelo razočaran. Letos si želim narediti čim večji napredek predvsem v krosu, ki se mi zdi zelo atraktivna disciplina. Kolajna je sicer vsaka vredna enako, ne glede na disciplino. Nobene se ne bom branil in za vse zelo trdo delam.
V novi sezoni ne bo več dveh kvalifikacijskih voženj, na svetovnem pokalu tudi ne polfinala. Kako vam je všeč ta nov sistem tekmovanja?
Rekel bi, da je to zelo dobro in da se šport glede tega premika v pravo smer. Zame bo morda malce težje iz vidika, ker nimam toliko izkušenj. V prvih kvalifikacijskih vožnjah mi gre običajno najslabše, saj potrebujem čas, da progo preberem in se odločim za linije. Tu je moj največji minus in iz tega vidika bo zame letošnja sezona precej težja. Po drugi strani bo lažje, ker bo zdaj manj startov. Če bom vsakič v finalu, jih bo še vedno manj kot lani.
Lani ste zamenjali tudi šolo, iz gimnazije ste presedlali na program za ekonomskega tehnika na SUAŠ Ljubljana. Kako vam gre tam?
Prav pred EP me čaka nek test, po njem še eden. Upam, da se bo vse izšlo tako, kot se mora. Težek del šole sem dal že skozi. Zdi se mi, da bo tako bolje za vse, ta izobrazba mi bo koristila celo bolj kot gimnazija.
V Pariz s trinajsterico
Slovenska reprezentanca slalomistov v kajaku in kanuju je že od minule srede v Parizu, kjer jo na olimpijski progi od četrtka do nedelje čakajo tekme na evropskem prvenstvu. Tudi tokrat si želijo domov prinesti odličja, ki so na največjih tekmovanjih bolj ali manj postala že stalnica. Ker ima Slovenija aktualnega evropskega prvaka, bodo v moškem kanuju lahko nastopili štirje Slovenci. Poleg Žige Lina Hočevarja bosta v ekipi še preostala dobitnika kolajn na zadnjem EP v Tacnu Benjamin Savšek in Luka Božič, na izbirnih tekmah pa si je mesto v ekipi priboril še Juš Javornik. "Če bodo moje vožnje take, kot si jih želim, rezultat ne bo izostal. Bodo pa razlike majhne," je na novinarski konferenci dejal Savšek, ki pravi, da je na negativno olimpijsko izkušnjo, ko mu je sodniška odločitev odnesla odličje, že pozabil.
Nekoliko bolj po mnenju mnogih nepravična odločitev še vedno jezi kajakaša Petra Kauzerja, a v tem vidi dodaten motiv. Prepričan je, da se tudi pri 41. letih še vedno lahko kosa z najboljšimi, zato računa na visoko uvrstitev. Po letu brez večjih tekem se v najboljšo konkurenco vrača Martin Srabotnik, tretji član kajakaške ekipe pa bo Hočevar. Njegova sestra Eva Alina upa, da je letos naredila dovolj velik preskok, da bo na vsaki tekmi konkurenčna za vrh. Tudi ona bo del ekipe v vseh treh disciplinah. V kajakaški ekipi ji bosta družbo delali Lea in Ajda Novak, v kanuistični Alja Kozorog in Lea Novak, v ekipi za kros pa Ajda Novak in nadarjena Naja Pinterič. V moški ekipi za kros sta poleg Hočevarja še Tine Kancler in Jan Ločnikar.
