Na bavarskih brzicah so doslej gostili tri svetovna prvenstva (1957, 1985, 2003), dve evropski prvenstvi (1996, 2012) ter številne tekme za svetovni pokal. Slovenci so na tej progi že nanizali kar nekaj uspehov. Peter Kauzer je na svetovnih pokalih dosegel dve zmagi, Benjamin Savšek je na evropskem prvenstvu leta 2012 z bronom prišel do prve posamične kolajne na članskih prvenstvih, leta 1996 je bil Simon Hočevar evropski prvak, kolajne so na svetovnih in evropskih prvenstvih osvajale tudi kajakaške in kanuistične ekipe.
Prvi umetni kajakaški kanal
Proga, ki jo imenujejo Eiskanal, velja za prvo umetno kajakaško progo na svetu. Zgrajena je bila pred olimpijskimi igrami leta 1972 v Münchnu, ko je slalom doživel olimpijski debi, medtem ko je bil sprint na mirnih vodah del olimpijskega programa od leta 1936.
Na tem mestu je v preteklosti sicer že bila naravna kajakaška proga, ki pa je imela manj padca in bila precej manj atraktivna. Ko so Münchnu dodelili organizacijo olimpijskih iger, so v Augsburgu zavihali rokave in se lotili projekta izgradnje kajakaške proge, kakršno poznamo še danes. Projekt je bil zahteven in drag, v izgradnjo proge so vložili ekvivalent današnjih dobrih 20 milijonov evrov. V sedemdesetih letih so še tekmovali na nekoliko daljših progah, tako da so startali v starem kanalu in nadaljevali v novi del, danes pa tekmovanja potekajo izključno v umetnem kanalu.
Proga postala del Unescove svetovne dediščine
Umetna proga je bila prava novost v tem športu, tako da se je bilo udeležencem iger kar težko privaditi na nove razmere. »Takrat smo bili navajeni na naravne proge, kjer voda niha drugače kot na umetni. Tu je denimo nihala gor in dol, na naravnih pa je bilo značilnejše nihanje levo-desno. Jaz se je nisem nikoli navadil. Tudi čolni, ki smo jih imeli v tistem času, za tovrstno progo niso bili najbolj primerni,« se je spominjal Dušan Tuma, ki je poleg Franca Žitnika, Toneta Hočevarja, Damjana Prelovška, Janeza Andrejašiča in Petra Guzelja kot eden izmed šesterice slovenskih slalomistov branil jugoslovanske barve na OI leta 1972.
Od leta 2019 je kajakaška proga kot del sistema upravljanja voda v Augsburgu na seznamu Unescove svetovne dediščine. »Proga v Augsburgu se od leta 1972 praktično ni spremenila. Urejajo le njeno okolico. Proga je bila narejena tako kvalitetno, da niti ni potrebovala popravkov. Nekajkrat sem se še vrnil, najraje pa se spominjam leta, ko je sin postal evropski prvak,« je povedal Tone Hočevar.
Vohunske igrice pred OI 1972
Udeleženci iger se z veseljem spominjajo dogodka, ki letos obeležuje 50 let, preveva pa jih ponos, da so kot prvi slalomisti v zgodovini nastopili na olimpijskih igrah. Okolica proge je bila polna navijačev, česar do tedaj slalomisti na tekmovanjih niso izkusili v tolikšni meri, obiskovalci pa so glasno navijali za vse. Po besedah Dušana Tume se je na prizorišču čutilo rivalstvo med Zahodno in Vzhodno Nemčijo.
V sedemdesetih letih je bilo v času hladne vojne tekmovanje med zahodom in vzhodom še kako aktualno, tudi na olimpijskem slalomu. Dosežki med kajakaškima velesilama Vzhodne in Zahodne Nemčije so bili stvar prestiža in predvsem Vzhodni Nemci so zadeve jemali nadvse resno. Zgodovinski zapisi o progi v Augsburgu tako navajajo, da je vzhodnonemška kajakaška zveza pod pretvezo, da je zunanji sodelavec Mednarodne kajakaške zveze, v Augsburg poslala svojega trenerja, ki je nato reproduciral načrte za izgradnjo kanala. Svojo različico so zgradili v bližini Zwickaua, leta 1972 pa so pokazali premoč na olimpijskem slalomu, saj so osvojili vsa štiri zlata odličja, ki so bila na voljo (moški in ženski kajak, moški kanu in moški dvosed), poleg tega pa še en bron, medtem ko so se domačini iz Zahodne Nemčije morali zadovoljiti s tremi srebrnimi odličji in bronom. Preostale tri kolajne so osvojili predstavniki Avstrije, Združenih držav Amerike in Francije.
Priložnost za nove zgodovinske dosežke slovenskih slalomistov
Trenutna slovenska slalomska generacija sodi v sam svetovni vrh, zato so pričakovanja v tem tednu visoka. V sredo se bodo potegovali za kolajne v ekipnih tekmah, med četrtkom in nedeljo pa še v posamičnih tekmah. Glavni slovenski aduti bodo nedvomno olimpijski prvak Benjamin Savšek, Peter Kauzer in Luka Božič, ki so letos odlično tekmovali na prvih treh svetovnih pokalih, zelo lepe možnosti za vrhunske uvrstitve pa imajo tudi drugi reprezentanti.
SLOVENSKA EKIPA
K1 MOŠKI: Peter Kauzer, Martin Srabotnik, Vid Kuder Marušič
K1 ŽENSKE: Eva Terčelj, Ajda Novak, Eva Alina Hočevar
C1 MOŠKI: Benjamin Savšek, Luka Božič, Anže Berčič
C1 ŽENSKE: Alja Kozorog, Eva Alina Hočevar, Lea Novak
EKSTREMNI SLALOM MOŠKI: Vid Kuder Marušič, Tine Kancler, Martin Srabotnik
EKSTREMNI SLALOM ŽENSKE: Ajda Novak, Eva Alina Hočevar, Eva Terčelj
PROGRAM PRVENSTVA
Danes: ekipne tekme
Jutri: kvalifikacije kajak
Petek: kvalifikacije kanu
Sobota: polfinale/finale kajak in kvalifikacije ekstremnega slaloma
Nedelja: polfinale/finale kanu in finalni del ekstremnega slaloma
