Zvezda Anje Osterman je na mirnovodaškem nebu zasijala v sezoni 2017, ko se je pridružila Špeli Ponomarenko Janić in začela trenirati pod vodstvom Stjepana Janića. Že v prvi tekmovalni sezoni, ko je kajakaški enojec zamenjala za dvojec s Špelo, sta Primorki osvojili kolajni tako na EP kot SP med dvojci na 500 metrov. Leta 2018 se je Anja zaradi Špeline nosečnosti vrnila v enojec in na sredozemskih igrah v Španiji na 500 metrov osvojila bron. V sezoni 2019 sta Anja in Špela znova osvojili kolajno na svetovnem prvenstvu med kajakaškimi dvojci ter vse podrejali olimpijskemu nastopu v Tokiu.
V olimpijski sezoni 2021 sta bili evropski prvakinji, na stopničkah pa sta stali tudi na tekmah svetovnega pokala. Žal se jima je nastop v Tokiu ponesrečil in razočaranje je bilo neizmerno. Po štirih letih skupnih treningov in priprav sta se po koncu sezone odločili, da pot nadaljujeta samostojno. Špela si je vzela nekaj več premora, Anja pa se je odločila za spremembo. Po več mesecih, ko še ni vedela, kako naprej, je na začetku leta navezala stik s slovaško tekmovalko Mariano Petruševo in se dogovorila za skupne priprave. Odločitev se je izkazala za zmagovalno.
"Januarja, ko se je bilo treba odločiti, kam bom šla februarja na priprave, sem iskala informacije, kam bodo odpotovale druge ekipe. Ponavadi se športniki med sabo povežemo, saj je dobro trenirati z močno ekipo. Takrat sem se spomnila, da Slovaki odhajajo v Ameriko, v Newport, in sem pisala Petruševi. V istem dnevu sem se dogovorila s trenerjem, ki me je povabil, in tako se je začelo sodelovanje. Ko smo bili pet tednov skupaj, je trener videl, da je to to in da bomo skupaj lahko dobro delovali. Drug drugemu lahko prinesemo veliko," je Anja pojasnila, kako je prišlo do sodelovanja s Slovaki in trenerjem Petrom Likérjem.
Pred prvo tekmo svetovnega pokala v Račicah je bilo kar nekaj negotovosti, saj nihče ni vedel, kam lahko Anja poseže v premierni sezoni z novim strokovnim vodstvom. Strah je bil odveč, saj je navdušila vse, tudi novega predsednika mednarodne kajakaške zveze Thomasa Konietzka. Prvi dan finalov je namreč na 500 metrov osvojila srebro in prišla do prve posamične kolajne, dan kasneje pa je še zmagala na 200 metrov, kjer je njen uspeh z bronom dopolnila Špela Ponomarenko Janić. Uspeh na najkrajši tekmovalni razdalji je Anja ponovila le en teden kasneje na Poljskem, kjer je bila znova nepremagljiva.
"Na zadnjem svetovnem pokalu leta 2018 v Duisburgu, kjer sem veslala v enojcu, sem bila četrta in mi je le malo zmanjkalo do medalje. Zdaj, ko sem se po štirih letih vrnila, sem res navdušena. Zadovoljna sem s svojim delom, tudi trener je bil v cilju zelo navdušen. Je namreč trener moške ekipe, delo z menoj in drugima dekletoma je tudi zanj nekaj novega. Navdušen je nad treningi in tekmami in povedal mi je, da to zmorem. Za zdaj sem dokazala, da res lahko," je povedala Anja.
Dvesto metrov sploh ni trenirala
Ob tem je dodala: "Dvesto metrov niti nismo trenirali, saj se osredotočamo na 500 metrov. Pred svetovnim pokalom sem letos na 200 metrov tekmovala le na domačih izbirnih tekmah. Res nisem vedela, kaj pričakovati. Prej smo se veliko več posvečali sprintom, letos pa ne – ampak očitno mi še vedno gre."
Zadovoljen je bil tudi novi trener Peter Likér: "Po pripravah v Newport Beachu mi je Anja povedala, da ji je všeč delo z nami, prav tako je dobra kombinacija z našo ekipo. Dogovorila sva se za sodelovanje v letošnji sezoni, potem pa bomo videli. Zelo sem vesel njenih zmag na 200 metrov, saj je v enojcu zmagala prvič, na svetovnem pokalu v Račicah je bila tudi druga na 500 metrov, kjer jo je premagala le Lisa Carrington. To so zelo dobri rezultati za nadaljevanje, a čaka nas še veliko dela. Izboljšati moramo tehniko in hitrost na sredini proge."
Super odnos
Anja je s Slovaki na pripravah v Ameriki preživela mesec in pol: "Zelo hitro so me sprejeli v ekipo. Že v Newportu je trener rekel, da sem vodja ženske ekipe, da si lahko med seboj zelo pomagamo, saj ima v ekipi še dve tekmovalki do 23 let. Med sabo se zelo spodbujamo. Zanje je dobro, da sem jaz hitrejša, zame pa, da imam dober občutek, saj so nekoliko za mano. Res se trudimo in si pomagamo. Z moškimi tudi veliko sodelujemo. Imamo super odnos, lepo so me sprejeli v skupino. Po le treh mesecih skupnega dela dosegamo izvrstne rezultate in res sem zelo zadovoljna. Zdaj veliko treniram na Slovaškem. Spim v klubu, jem zastonj v trenerjevi restavraciji. Res so mi zagotovili vse in me sprejeli odprtih rok. To mi veliko pomeni."
Nov trener je prinesel tudi nov način dela, ki Anji zelo ustreza: "Pristop k treningom je precej drugačen, prav tako program. Treniramo od ponedeljka do četrtka, v četrtek pa sledi popoldanski počitek. V nedeljo je znova čas za počitek, prost imamo cel ponedeljek; to je drugačen sistem kot prej. Zjutraj se celotna ekipa zbere, da se ogrejemo. Pride trener in pove, kaj bomo trenirali, saj do tistega trenutka ne veš, kaj boš počel, tako da je res zanimivo. Čisto vsak trening je drugačen. Velikokrat se razdelimo v skupine in gre najprej z moškim delom, potem pa še z nami. Teh treningov se vedno veselim. Punce se med sabo spodbujamo, imamo zelo dober odnos. Mislim, da se to vidi tudi pri mojem počutju in zadovoljstvu."
Anjo Osterman in njene reprezentančne kolege v letošnji sezoni čakata še dva vrhunca, oba sta na sporedu avgusta. Najprej bodo v Kanadi tekmovali na svetovnem prvenstvu, nato pa še na EP v Münchnu.
