Gašper Marguč je bil v sredo priča zmagi svojega Veszprema nad Kolstadom v ligi prvakov, Gal Marguč je bil eden od junakov velike Slovanove zmage v Granollersu v evropski ligi, najmlajši od treh levorokih bratov Mai Marguč pa bo v sobotnem večeru (18.00) v Zlatorogu poskušal s soigralci iz Celja uprizoriti preobrat proti Vojvodini za uvrstitev v osmino finala pokala EHF. Marsikaj bo odvisno od njega – šele 19-letni up slovenskega rokometa je v tej sezoni postal eden od nosilcev igre celjske ekipe. Preden s soigralci pljunejo v roke, si je vzel nekaj minut za nas in vas …
Pred vami je pomembna preizkušnja – kakšno je ozračje pri vas pred dvobojem za prezimitev v Evropi z Vojvodino?
Dobro ozračje je. Na nasprotnika bomo maksimalno pripravljeni, kot smo na vsakega. Zavedamo se, da je Vojvodina res močna ekipa, kar se je pokazalo že na prvi tekmi v Novem Sadu, a če se bomo držali dogovorov in sistema, kot smo se v Srbiji v prvem polčasu, kljub zahtevnemu nasprotniku ne bi smeli imeti prevelikih težav. Dovolj smo močni, da lahko nadoknadimo dva gola zaostanka in doma zmagamo z večjo razliko.
Vi, čeprav štejete komaj 19 let, ste v Zlatorogu igrali tudi že proti nasprotnikom, kot sta Veszprem ali Magdeburg, v ligi prvakov. Zdaj sicer prihaja gost s precej manj zvenečim imenom …
Spomnim se teh tekem, itak, za take tekme se živi. Ampak tudi tekma z Vojvodino je ena pomembnejših v tej sezoni, zmaga nam prinaša veliko. Dodatne motivacije ne potrebujemo, šli bomo maksimalno v tekmo. Zavedamo se, da smo boljši nasprotnik, ampak to moramo dokazati na igrišču.
Torej menite, da je bližje realnosti prvi polčas iz Novega Sada, v katerem ste si priigrali že precej visoko prednost proti Vojvodini, kot drugi, v katerem ste jo zapravili in si na koncu nakopali zaostanek dveh zadetkov pred povratno tekmo?
Mislim, da je, ampak zavedamo se, da moramo svojo igro iz prvega prenesti tudi na drugi polčas. Celo tekmo bomo morali oddelati na visoki ravni. Včasih se nam dogajajo v padci in to moramo popraviti, kajti proti tako dobrim ekipam, kot je Vojvodina, si tega ne smemo dovoliti.
Ljudje v Celju so iz preteklosti ob evropskih večerih vajeni obiskov velikanov, kot so Barcelona, Kiel ali Veszprem; Vojvodina se z njimi po ugledu, niti moči, seveda ne more primerjati. Pričakujete, da vas bodo navijači vseeno prišli množično podpreti?
Upam, da bodo prišli v čim večjem številu. To bi nam veliko pomenilo, ker je res pomembna tekma. Želim si, da jo doživimo skupaj, mi na igrišču, navijači pa poleg kot naš osmi igralec. Da nas popeljejo do zmage.
Letošnja sezona je že kar dolga, za vami je dobra polovica prvega dela v ligi NLB. Kakšni vtisi so ostali glede tega, kar ste že naredili in kako vam gre?
Pokažemo lahko še več, zavedamo pa se, da bo sezona še dolga. V sistemu tekmovanja, kot ga imamo zdaj, kakšen poraz tu in tam ni usoden, bo pa treba zmagovati ob koncu sezone.
Vi osebno blestite, ste eden od ključnih nosilcev igre Celja. Kaj, razen tega, da ste starejši, je v tej sezoni drugače kot v prejšnji, ko vendarle niste bili tako v ospredju?
Trener (Klemen Luzar, op. p.) mi je dal večjo vlogo, bolj mi zaupa (kot Paulo Pereira), jaz pa mu to poskušam vrniti. Sam igram enako kot lani, razlika je le ta, da čutim večje zaupanje s strani trenerja. To se pozna na igrišču.
Mlada ekipa ste, kako vam je igrati v njej, kako je v garderobi?
Tako v garderobi kot na igrišču med nami vlada dobro vzdušje. Vsi smo mladi, približno ista generacija, ampak leta niso več pomembna. Gre samo za to, ali si dober ali slab. Mislim, da smo tudi mi mladi dokazali, da lahko igramo proti najboljšim in da leto niso nobena ovira.
Kje bo težje osvojiti trofejo, v Evropi ali Sloveniji?
Oboje bo težko, tako v pokalu EHF kot v slovenski ligi in pokalu imamo zahtevne nasprotnike, tako da moramo biti povsod stoodstotni. Nobene tekme ne smemo vzeti z levo roko, vedno moramo igrati na vso moč.
Za glavnega favorita v ligi NLB velja Slovan. Jasno, da svoje rivale spremljate v domači ligi, kaj pa v Evropi?
Tudi spremljam, seveda. Zaradi brata (Gala) malo bolj spremljam Slovan, nazadnje sem bil v Stožicah tudi na tekmi z Granollersom …
In, s kakšnimi čustvi ste gledali tekmo? Vemo, Slovan je tako zgodovinsko kot trenutno velik rival Celja, ampak zanj igra vaš brat. Lahko rojeni Celjan iz rokometne družine navija za Slovan? V Evropi, jasno …
Ko igra evropske tekme, seveda navijam tudi za Slovan. Ne samo zato, ker zanj igra moj brat, ampak ker je Slovan kot državni prvak odraz slovenskega rokometa v Evropi. Dobro je, da kakšno tekmo zmaga, saj je to dobro za vse nas. Ko pride čas za derbi Celja in Slovana, pa tu ni prijateljstva.
Naslednji derbi vas čaka 13. decembra v Ljubljani. Pričakujete, da bo šlo za obračun ekip z vozovnicami za evropsko pomlad? Vi za top 16 pokala EHF, slovanovci za glavni del evropske lige?
Da, mislim, da bomo tako mi kot oni po novem letu imeli še naporen evropski ritem tekem.
Spomladi ne bo šlo ‘samo’ za naslov državnega prvaka, ampak tudi za ligo prvakov, v kateri se Sloveniji znova nasmiha mesto. Koga si lažje predstavljate v njej?
Za slovenski rokomet bi bilo vrhunsko, da bi imel spet predstavnika v ligi prvakov. Seveda si vsi želimo igrati v tem tekmovanju. Mi bomo šli korak za korakom in na koncu videli, katero mesto na lestvici smo si zaslužili in kaj nam bo v naslednji sezoni dano.
Vaš najstarejši brat Gašper Marguč že vrsto let igra v ligi prvakov, več kot desetletje že za Veszprem. Gal letos, kot rečeno, v evropski ligi, vi v pokalu EHF. Ste velika podpora drug drugemu?
Gašper mi vedno pošlje sporočilo, ogleda si vse tekme. Če ima trening ali tekmo, si pogleda za nazaj. Veliko se slišimo, pove mi, kaj je bilo dobro in kaj slabo. Kaj moram popraviti. Bratje držimo skupaj, ves čas smo na zvezi.
