Ekipa
© 2025 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Gregor Lisec
Gregor Lisec
11. 11. 2025 · 06:00
10:14
Deli članek:

V Ljubljani kraljev nečak in sloviti priimki: Krivokapić, Fis, Urdangarin

Profimedia
Pablo Urdangarin y Borbon (desno), ko ga je na tekmo prišel podpreti njegov dedek, (zdaj pokojni) španski kralj Juan Carlos I (v sredini). Levo sta sin Julia Fisa Marcos (zgoraj) in Luka Krivokapić (spodaj), sin Marka in nečak v Sloveniji bolj znanega Milorada Krivokapića, ki sta nečaka pokojne legende Slovana Radivoja Krivokapića.

V najlepše mesto na svetu, kot bi rekel Zoran Janković, bodo drevi pogledovali tudi s španskega kraljevega dvora. Proti Stožicam, kjer bo Slovan gostil Granollers.

Če bi v Sloveniji gostoval španski podprvak pred desetletjem in pol, dvema, bi slovenski prvak izzival velikana evropskega rokometa z zvezdniki, kot so Ivano Balić, Sergej Rutenka, Laszlo Nagy, Mikkel Hansen … Danes v hramu slovenskega športa rokometnih zvezdnikov ne bo, a kot opozarja Uroš Zorman, ki je v španskem rokometu živel v tamkajšnjih zlatih časih, Granollers za Slovan niti slučajno ne bo mala malica.

V največji slovenski dvorani bo uradni napovedovalec drevi malo pred 18.45 na igrišče poklical in ljubljanskemu občinstvu predstavil nekaj slovitih priimkov. Toda Luka Krivokapić je ‘samo’ sin bolj znanega Marka Krivokapića, ki je po koncu zelo spodobne kariere dolga leta sodeloval s slovensko kolonijo v Szegedu kot član strokovnega štaba Juana Carlosa Pastorja, in nečak še precej bolj znanega Milorada Krivokapića, ki je po svojem obdobju v Szegedu pustil velik pečat tudi v Sloveniji kot bombarder koprskega Cimosa. No, starejši privrženci ljubljanskega in slovenskega rokometa bodo 23-letnega vratarja Granollersa seveda bolj povezali z Markovim in Miloradovim stricem Radivojem Krivokapićem, lani tak čas preminulo legendo ljubljanskega Slovana. Ravno v sredo bo minilo leto dni od njegove smrti …

Tudi 18-letni Marcos Ballester Fis je zaenkrat samo nadvse obetavni sin Julia Fisa, znamenitega kubansko-španskega soigralca Uroša Zormana iz Ciudad Reala. Pablo Urdangarin y Borbon pa samo sin zaradi finančnih prevar pred leti na zapor obsojene Barcelonine legende Inakija Urdangarina, ki se ga iz časov tistih epskih bitk Celja in Barcelone sicer bolj kot ljubljanski spomnijo celjski navijači iz Golovca. Lahko bi tudi rekli, da bo drevi v Stožicah tudi nekaj modre krvi, saj je 24-letni Pablo sin (tudi) Cristine de Borbon, torej sestre španskega kralja Felipeja VI, tako da je osmi v vrsti za zasedbo španskega prestola, kar daleč za prestolonaslednico Leonor, njegovo sestrično. Saj poznate, rosno mlado princeso, ki je po pisanju španskih tabloidov v najstniških letih norela za mladim nogometnim zvezdnikom Barcelone Gavijem. 

Ni denarja, talenta pa veliko

Da bi Pablo Urdangarin zasedel španski rokometni prestol, lahko po finančnem zlomu tamkajšnjega klubskega rokometa, ki ga je preživela le Barcelona, zaenkrat s soigralci iz Granollersa le sanjajo. Moštvo Blaža Janca in Domna Makuca, pred leti tudi zdajšnjega športnega direktorja Slovana Jureta Dolenca, je pač svetlobna leta pred konkurenco na čelu s tokratnimi gosti najlepšega mesta na svetu, prosto po Zoranu Jankoviću. Zato špansko prvenstvo že vrsto let velja za nezanimivo in nekonkurenčno, daleč od časov svoje stare slave z mo(go)čnimi Ciudad Realom, Ademar Leonom, Portland San Antoniom Valladolidom … Ob vselej prisotni Barceloni, jasno. Toda Uroš Zorman, ki je po spodleteli epizodi(ci) pri Ademar Leonu v Španiji in Evropi vladal s Ciudad Realom med letoma 2006 in 2009, opozarja, da so španski tekmeci močnejši, kot se morda zdijo na prvi pogled.

"Moramo biti realni, da je Barcelona pač Barcelona, ampak Španija je imela svojega predstavnika tudi na finalnem turnirju evropske lige, medtem ko pokala EHF ne igra. Torej ima kakovost, obe španski ekipi v evropski ligi to dokazujeta. Čeprav je rokomet v Španiji malo padel, je to tako velika država, da ima ogromno bazo talentiranih igralcev. Liga je mogoče osiromašena finančno, talenta, tehnike in znanja pa je veliko, tu so še vedno v samem vrhu. Vedno prihajajo novi in novi igralci," je razmišljal trener Slovana.

alesfevzer.com
Trener Slovana Uroš Zorman je imel dolgo videoanalizo pred tekmo Slovana in Granollersa.

Marguč: Tu smo, da čakamo priložnost

Letos ne Granollers, ki je po porazu s Skanderborgom remiziral z Baia Marejem, ne Ademar Leon, ki je z eno točko zadnji v svoji skupini z Nexejem, Kadettnom in Partizanom, sicer (še) ne dokazujeta svoje moči in ne dajeta vtisa, da bi lahko ponovila Granollersovo uvrstitev na Final4 tekmovanja in tam v veliki finale leta 2023. Zormanovi možje nameravajo poskrbeti, da vsaj v primeru njihovih torkovih tekmecev tako tudi ostane."Štiri tekme so še do konca prvega dela in moramo dobiti predvsem obe domači, zagotovo. Ta je prva na seznamu. Četudi Granollers zaenkrat ni blestel, to nič ne pomeni. Ima dobro ekipo, mladi in poletni so. Ne bo lahko, morali bomo biti na najvišjem nivoju, da bomo obdržali dve točki doma," je poudaril Gal Marguč, ki je šele po poškodbi Tima Cokana dobil več priložnosti za igro. Dobro jo je izkoristil: pred slabim tednom je prispeval sedem zadetkov za zanesljivo zmago v pokalu nad Rikom, na generalki pred Granollersom pa še deset za suvereno zmago v Slovenj Gradcu. "Trener odloča, kdo igra, mi smo tu, da čakamo svojo priložnost. Na zadnjih dveh, treh tekmah se je ponudila meni, poskušamo jo čim bolje izkoristiti. Upam, da bo mi bo tako uspevalo tudi v bodoče," si je zaželel mlajši brat Veszpremovega Gašperja in starejši polbrat celjskega Maija Marguča.

alesfevzer.com
Gal Marguč, Celjan v vrstah Slovana.

Ljevar: Malo zveni nerealno

Urošu Zormanu je vseeno, kdo da največ golov, pomembne so mu le dobre ekipne predstave in zmage. Po zelo pozitivni reprezentančni akciji z zmago v Srbiji je naposled dobil oboje. "Končno tekma, kot smo si je želeli. Ki smo jo čakali. Že proti Ribnici smo odigrali dobro tekmo, v Slovenj Gradcu pa našo najboljšo. Stopnjujemo. Zdaj pride še močnejši tekmec," se je h Granollersu vrnil Zorman, ki razen na Cokana ne bo mogel računati na sveže poškodovanega Gašperja Hrastnika in že dlje časa načetega Stefana Žabića.

Se pa je vrnil Vid Miklavec, ki bo s Tarikom Mlivićem 'kril hrbet' trenutno najbolj vročemu slovanovcu, novopečenemu hrvaškemu reprezentantu Leonu Ljevarju, ki je na prvih dveh evropskih tekmah skupno dosegel 24 zadetkov. "Zveni malo nerealno, ampak poskušal bom nadaljevati s takšnimi predstavami, čeprav so pričakovanja zdaj večja. Bomo videli, če bom imel dan tudi proti Granollersu," se je pred tretjo evropsko tekmo sezone zamislil Ljevar, ki predvsem v Aarhusu, kjer je Slovan po zmagi nad Baia Marejem (35:29) doživel prvi poraz (30:34), ni imel dovolj pomoči soigralcev.

Z navijači bo lažje

A vsaj po videnem na enem najtežjih prvenstvenih gostovanj sezone v Slovenj Gradcu, Slovan tudi kot celota prihaja v boljšo, pravo formo. "V dveh tekmah po premoru smo dvignili raven svoje igre, prihajamo tja, kamor želimo, je pa še dovolj prostora za napredek. Pozitivno je, da se dvigujemo, pred nami pa je že nov dan, ko želimo pokazati še boljšo igro kot do sedaj," je odločno zaključil Gal Marguč, ki bo tako kot velika večina iz domačega tabora sploh prvič igral v Stožicah, zato si želi, da ne bi bili akterji na igrišču (preveč) osamljeni: "Zagotovo si želimo, da nas pride podpret čim več gledalcev. Vemo, da je pred nami zelo težka tekma, Granollers je odlična ekipa. Z dobro podporo s tribuno bo lažje."