Kako bi to bilo (ali bo) videti, ko se pred Zormanovo lahko konjenico z vendarle tudi vedno več težkega topništva v boju za kolajne velikega tekmovanja postavijo mo(go)čni zidovi velesil na čelu z Dansko in Francijo, zaenkrat ostaja v mejah domišljije. Za Črno goro, Švico in Ferske otoke, ki bodo Slovence izzvali v predtekmovanju januarskega Eura v norveškem Bærumu pa je pomlajena četa Uroša Zormana na pripravljalni tekmi v Srbiji razkazala dovolj municije.
Ko s selektorjem beseda nanese na njegove sladke skrbi med izbiranjem nabornikov za reprezentančne akcije, odmahne z roko."Vsem bi želel tako sladke skrbi, če so to, kar imam jaz, sladke skrbi," je denimo pripomnil, ko je obelodanil svoj seznam reprezentantov za minuli reprezentančni teden s petkovo tekmo proti Srbiji, ki so jo Slovenci po zadetku Blaža Janca s sredine igrišča v prazno mrežo nekaj sekund pred koncem nato dobili s 35:34.
Res je iz teh in onih razlogov pogrešal kar nekaj prvokategornikov, med njimi oba stebra obrambe Blaža Blagotinška in Boruta Mačkovška, izkušena organizatorja igre Miho Zarabca in Roka Ovnička, v kader za tekmo ni uvrstil niti prvega vratarja Klemna Ferlina, naknadno je ostal še brez to jesen vročih legionarjev Mitje Janca in Nika Henigmana ter enega od varovancev iz Slovana Staša Jovičića ...
Brez pretiravanja je torej manjkalo pol reprezentance, takšno luknjo bi v svojih taborih težko zakrila tudi selektorja Danske Nikolaj Jacobsen ali Francije Guillaume Gille, ki razpolagata z bržčas največjo bazo (prvovrstnih) rokometašev. No, Zormanova četa v Loznici ni bila videti kot 'B' reprezentanca Slovenije, kljub odsotnosti številnih nosilcev igre je letela po igrišču. In zmagala v Srbiji, kar tam nikoli ni lahko, četudi moramo v isti sapi dodati, da je tudi novi selektor domače izbrane vrste Raul Gonzalez ponudil priložnost nekaj mladim upom za prihodnost, v prvi vrsti 19-letnemu nekdanjemu upu Barcelone Ognjenu Cetiću.
Slovenski hitri vlak so poleg rakete Blaža Janca (5 golov) vlekli aduti iz ozadja, ki niso med samoumevnimi potniki na januarsko evropsko prvenstvo v Skandinaviji. Predvsem Uroš Milićević, prišlek skozi stranska vrata po Henigmanovi poškodbi, ki je navdušil s sedmimi zadetki v drugem polčasu, Domen Tajnik, Tarik Mlivić (po 5), tudi debitant Andraž Makuc (3), izza hrbta jih je z obrambami (če ne pa s hitrimi centri) v napade gnal Miljan Vujović …
Nekaj tradicionalnega, nekaj novega
Morda ne Jakobsen ali Gille, mnogi drugi selektorji pa Zormanu takšno širino lahko zavidajo. Tudi Raul Gonzalez … "Slovenija ima dve kolajni z velikih tekmovanj. Samo dve, lahko rečemo, glede na vso to kakovost," je denimo v prenosu na srbski nacionalni televiziji Zormanovemu ovračanju tez o sladkih skrbeh, ki da to niso, nevede oporekal srbski komentator. Z(a) njim pa Zormanovi izbranci, ki so mu z odlično predstavo nalagali skrbi, kakršnekoli že. Je pa res, da je zgovorni Srb za mikrofonom Andraža Makuca prekrstil v zdaj že dolgoletnega člana Barcelone Domna, njegovega starejšega brata, ki bo od naslednje sezone igral za še enega evropskega velikana, nemški Kiel.
Težko mu zamerimo, ko je Andraž razkazoval svoj širok repertoar znanja in že ob debiju v dresu z državnim grbom, po le nekaj treningih s svojimi novimi soigralci, tako blestel na organizatorskem položaju. Kot da ima, kot brat, za seboj že leta igranja v ligi prvakov in tri naslove evropskega klubskega prvaka v žepu. Ko si je Slovenija tlakovala pot do zmage, je dirigentsko palico mojstrsko vihtel Domen Tajnik, ki je v zadnjem obdobju (očitno) naredil ogromen korak naprej. S kakšnim prodorom ali podajo je spomnil na Uroša Zormana iz njegovih igralskih časov, ko je potegnil s hitrega centra pa na Miho Zarabca ali Staša Skubeta v najboljših letih.
Ko smo ravno pri omenjenih veteranih – če se je slednji umaknil mlajšim in končal svojo reprezentančno pot, bo tokrat odsotni Zarabec mesto v delegaciji za Euro pričakoval. Nekaj podobnega velja za njegovega soigralca iz Wisle Mitjo Janca, ki ga bo Zorman po tako blesteči jeseni težko 'spregledal', če mu bo seveda služilo zdravje in bo formo vzdrževal tudi pozimi. Pod največjim vprašajem je Rok Ovniček, ki je v času zadnjih dveh velikih tekmovanj med služenjem domovini staknil dve hujši poškodbi kolena, zato bo moral (s klubom) še tehtno premisliti, kako naprej. Če že ni …
A zamenjave za Ovnička – kot potrjeno v Loznici – Zorman več kot očitno ima, skrbi za organizatorski položaj, kot v Sloveniji že vrsto let, ni. Še ne tako dolgo nazaj, pred eksplozijo Aleksa Vlaha, je bil upravičeno zaskrbljen za levi zunanji položaj, kar naenkrat je ta položaj posut s talentom.
Uroš Milićević postaja legitimni naslednik Boruta Mačkovška, ko bo ta pač rekel, da ima dovolj. Nik Henigman igra v življenjski formi (tako kot Matic Grošelj na drugi strani zunanje vrste, čeprav je bil v Srbiji zadržan), Tarik Mlivić postane stroj za gole, kadarkoli si obleče slovenski dres (na petih tekmah za reprezentanco je že pri 22 zadetkih), zadaj na svojo priložnost čakajo dolgoletni član Zagreba Aleks Kavčič, Zormanov up iz Slovana Vid Miklavec, pozabiti ne smemo niti na zdomca iz Makedonije Jako Malusa in Tilna Strmljana, čeprav gre bolj za srednja zunanja igralca, ki sta v zadnjem obdobju izginila s selektorjevih radarjev …
Močno reprezentanco bo sestavil
Vratarji in krila? BP. Legionarja iz Francije oziroma Nemčije Jože Baznik in tokrat še bolj Miljan Vujović skrbita, da v golu ni problema niti ob odsotnosti vratarja poljskih Kielc Klemna Ferlina. Še en 'gastarbajter' iz najmočnejše lige v Evropi Urh Kastelic se trenutno niti ne more dokopati do selektorjevega (vpo)klica, čeprav solidno brani za Lemgo.
Na krilih večjih dilem ni – Tilen Kodrin in Staš Jovičić sta na levem dokazana kakovost, Uroš Knavs pa hvaležna rezerva; na desnem ima Zorman privilegij s članoma evropskih velikanov Blažem Jancem in Domnom Novakom ter kalibrom za največje klube Timom Cokanom.
(Tudi) na šestmetrski črti je selektor v zadnjem času razširil svojo bazo – ob odsotnosti Blaža Blagotinška je poleg že ustaljenega Kristjana Horžena nase opozoril Lan Grbić, medtem ko je debitanta Davida Svečka zaenkrat le preveril. Vsaj Matic Suholežnik bo bržkone še imel prednost pred članom Slovenj Gradca, ko bo Uroš Zorman izbiral posadko za misijo Skandinavija '26, vprašanje pa, ali tudi Miha Kavčič.
Če le ne bo imel velike smole s poškodbami – odsotnost težko zamenljivih Aleksa Vlaha in/ali Blaža Janca oziroma Blaža Blagotinška in/ali Boruta Mačkovška bi vseeno težko zakrpal – bo Uroš Zorman januarja sestavil močno reprezentanco. Takšno, ki mora iti proti Ferskim otokom, Črni gori in Švici odločno po prvo mesto v skupini D, preden gre v družbi po najboljših dveh iz skupin E (Švedska, Hrvaška, Nizozemska, Gruzija) in F (Madžarska, Islandija, Poljska, Italija) lahko neustrašno v lov na polfinale. Šele tam, v boju za kolajne, bi jih (najverjetneje) čakale velesile Danska, Francija, Španija in/ali Nemčija, ki so se za Slovenijo v preteklosti v glavnem izkazovale kot previsoke ovire, vsaj ko je šlo za – kolajne.
