V nekih drugih časih, ko je bil Uroš Zorman še na poti na ta svet, je ljubljanski Slovan krojil evropski rokometni vrh, v času samostojnosti naše države, od katere sta v Zormanovi ekipi starejša le Staš Skube in za mesec dni kapetan Ilija Brozović, pa se bo Slovan z drevišnjim (20.45) uvodom v evropsko ligo proti Baia Mareju lotil svojega največjega mednarodnega izziva.
Letošnjo jesen, pa v Zormanovem taboru verjamejo, da tudi prihajajočo pomlad, bodo v Ljubljani – malo v Tivoliju, malo v Stožicah – postavljali največji rokometni oder v zadnjih debelih dveh desetletjih. Tretjerazredni pokal challenge, zdaj znan kot pokal EHF, v katerem je Slovan nazadnje zaigral februarja 2011, sezono prej pa se prebil vse do polfinala in moral tam priznati premoč Sportingu, se po ugledu pač ne more primerjati z evropsko ligo. Flensburg z Alešem Pajovićem na klopi, Kiel ali Montpellier, njeni najprestižnejši predstavniki v tej sezoni, so velikani, ki tako po kakovosti kot ugledu, prestižu in zgodovini sodijo v ligo prvakov. Tako kot so (do) leta 2003 Prule 67, ki so takrat še z Zormanom na igrišču prav z omenjenim francoskim tekmecem, nekdanjim klubom Staša Skubeta, v Tivoliju igrale v polfinalu najelitnejšega evropskega klubskega tekmovanja.
Slovan in z njim slovenski rokomet med elito več (ali še, če vam je ljubše) ne sodi, tudi tekmeci bodo (zaenkrat) manj eminentni, saj po Baia Mareju v Ljubljano prideta španski Granollers (11. novembra v Stožice) in danski Aarhus (2. decembra v Tivoli). A nekje je treba začeti in če vprašate ljubljanskega župana in velikega zaljubljenca v rokomet Zorana Jankovića, se bo v Ljubljani v prihodnje spet igrala tudi liga prvakov. Iz njegovih ust …
Skube: Odkrito lahko rečem, da to še ni to
Uroš Zorman tako daleč še ne gleda, njega in njegove može zanima vsak korak posebej. Prvi bo precej v neznano, saj je Baia Mare ekipa brez širše znanih rokometnih imen, Slovan na drugi strani pa v domačem prvenstvu kljub šestim zmagam in remiju še ni pokazal prav stanovitne forme. »Zagotovo predstave, ki jih kažemo v slovenski ligi, niso tisto, kar pričakujemo. To lahko odkrito rečem. Hvalabogu smo zaenkrat še brez poraza, oddali smo le točko Trebnjemu. Z naše strani si želimo ponoviti tisto, kar smo nazadnje proti Krki pokazali med 30. in 50. minuto. Ne moremo pričakovati, da bomo tako igrali 60 minut, želimo pa to stopnjevati na 40, 45, 50 minut in potem to držati skozi celotno sezono. Upam, da bomo tokrat bolj sproščeni in od začetka pokazali to, česar smo sposobni. Verjamem, da se bomo sprostili, razleteli po igrišču in osvojili prvi dve točki,« si je zaželel Staš Skube, ki si ne zatiska oči.
Zorman: Če bi bili že zdaj v 'top' formi …
Verjemite, da tudi Uroš Zorman želi in pričakuje več od svoje ekipe na igrišču, vendar javno ostaja – prizanesljiv. »Jaz sem lahko kritičen ali nekritičen, ampak iskreno bom povedal: moramo biti zadovoljni. Tudi v zadnjih dneh smo imeli ogromno težav s sestavo ekipe, še vedno jih imamo. Smo na začetku sezone in če bi bili že zdaj v 'top' formi, kako bi bili videti šele na koncu. Bo pa Evropa zagotovo dodatna motivacija, da bo negativnih nihanj manj. In mogoče lažje splavamo čez tekmo,« je pred evropskim krstom Slovana v evropski ligi razmišljal trener Ljubljančanov, ki (bo) pogreša(l) predvsem poškodovanega Vida Miklavca.
Baia Mare? Če vam naštejemo imena igralcev, vam s tem veliko najbrž ne bomo povedali. »Romuni so neznanka, tako širši javnosti kot nam. Gre večinoma za romunske igralce, ki jih ne poznamo. Ampak smo jih dva dni analizirali in videli, da imajo visoko, čvrsto obrambo, niso naivna ekipa, daleč od tega. V evropski ligi ni slabih ekip. A če želimo računati eno od prvih dveh mest v skupini, moramo domače tekme zmagovati,«se zaveda Skube, nekdanji evropski klubski prvak z Vardarjem.
Izločilni boji realnost
Če sodimo po papirju – primerjave glede na predstave ekip na igriščih po različnih evropskih ligah je pač težko vleči – je uvrstitev Slovana s Skubetom, Brozovićem, Timom Cokanom, Stašem Jovičićem, Tarikom Mlivićem, Leonom Ljevarjem, Galom Margučem, Tadejem Kljunom, Gašperjem Hrastnikom, vratarjema Aljažem Panjtarjem in Nebojšo Bojićem idr. v drugi del tekmovanja nekaj povsem realnega. Če oziroma ko Ljubljančani zasedejo eno od prvih dveh mest v skupini C, pa se lahko v novi skupini skupaj z najboljšima dvema iz skupine D (Porto, Elverum, Kriens-Luzern, Knattspyrnufelagid) odkrito zaženejo proti izločilnim bojem. Tja, v playoff za četrtfinale, vodi tudi še tretje mesto. »Naša skupina na prvi pogled ni atraktivna, zato mogoče v miselnost pride, da to niso neke močne ekipe. Ampak vsi znajo igrati. V evropski ligi so vse ekipe izredno močne, četudi niso znane po imenih,« je opozoril (tudi) Zorman, ki zaenkrat razmišlja le o uvodnem tekmecu: »Mi smo Baia Mare dobro preučili, gre za tipično romunsko ekipo, visoko in močno, s tem povezano manj gibljivo. Iskali bomo svoje prednosti in poti do gola, najraje s čvrsto obrambo do čim več lahkih zadetkov. Verjamem, da bomo pokazali dobro igro, svoje najboljše še ne, ker še nismo na pravi ravni. Verjamem pa, da lahko pokažemo najboljšo predstavo sezone.« Ali bo osmi (oziroma sedemnajsti) igralec Tivoli, bomo še videli. Uroš Zorman se bo pustil presenetiti, čeprav, kot je zaključil: »Tudi mi moramo z dobrimi igrami doprinesti k obisku.«
