Televizijske kamere so bile minuli konec tedna usmerjene na igrišče Rdeče dvorane, kjer je Branko Tamše s Trebanjci vzel skalp svojega domačega Gorenja, a v zadnjih dneh se je veliko več govorilo o posnetku iz ribniškega Športnega centra. Tam sta sodnika s svojo sporno oziroma, kot sta v opravičilu kasneje spoznala sama, napačno odločitvijo pomagala do zmage Slovanu.
Kar nekaj je bilo odzivov (javnosti) na posnetek zadnjih trenutkov dvoboja Rika in Slovana, ki se je po zaključni sireni končal z izidom 25:24 za goste. »Sramota,« je bila kar pogosta oznaka tega, kar se je zgodilo. »Napaka (sodnikov),« pa sodba, ki je obveljala. Po prespani noči ali dveh sta se s tem strinjala tudi glavna akterja, sodnika Matjaž in Marko Pirc, ki sta v svojem opravičilu ribniškemu Riku priznala, da bi morala tri sekunde pred koncem po posredovanju Gašperja Hrastnika pokazati na sedemmetrovko, kar sta sprva tudi naredila, ne pa prekrška v napadu Ahmeda Begića, kot sta spremenila odločitev po ogledu videoposnetka.
»Spodaj podpisana rokometna sodnika Matjaž in Marko Pirc, se vašemu klubu RD Riko Ribnica in vsem vašim navijačem na tekmi iskreno opravičujeva in obžalujeva storjeno sodniško napako, katero sva naredila na prvenstveni rokometni tekmi 1. NLB (1. SRL) v soboto, 4. 10. 2025 v Ribnici, med ekipama RD Riko Ribnica in RD LL Grosist Slovan.
V zelo izenačeni in borbeni tekmi sva se v 59 minuti in 57 sekundi, po dosojeni 7m za RD Riko Ribnica odločila, da si to odločitev pogledava na VIR-u. Žal je bil posnetek na tablici slab in nejasen, posnetek je zamujal, zato sva si posnetek večkrat ogledala. Po ogledu posnetka sva se odločila, da je bil storjen prekršek v napadu, zato sva ga tudi odpiskala. Po kasnejšem ogledu posnetka, sva videla, da sva storila napako. Obrambni igralec gostujoče ekipe je stal v 6m prostoru, zato bi morala piskati 7m za RD Riko Ribnica.
Za napako se vam še enkrat iskreno opravičujeva in sprejemava vso odgovornost in posledice,« sta zapisala sodnika tekme.
Gre za isti posnetek
V Ribnici si z opravičilom kaj veliko ne morejo pomagati. Točke oziroma priložnosti, da bi si jo s sedemmetrske črte priigrali, jim ne bo nihče vrnil. Se niti ne bodo pritožili, kot nam je povedal predsednik tamkajšnjega rokometnega društva, ki ga je v pismu Pircev nekaj pošteno zbodlo v oči. »Od sodnikov smo na klub dobili opravičilo zaradi njune napačne odločitev z izgovorom, da posnetek ni bil dovolj kakovosten in se ni dobro videlo situacije. Ampak gre za isti posnetek, ki ga je bilo mogoče videti tudi na prenosu tekme in je dostopen tudi danes. Na njem je vse razvidno,« je poudaril Marko Obrstar.
»Če bi imela s predvajanjem posnetka res težave, bi lahko poklicala vodjo tekmovanja Željka Ćirovića, ki bi jima pomagal. Ampak to tako ali tako ni bil njun prvi ogled videoposnetka na tej tekmi in če bi bile težave, bi morala to javiti že prej. Zato mislim, da bosta morala sodnika še marsikaj pojasniti slovenski javnosti. Recimo to, zakaj sta prvotno sprejeto odločitev, ki je bila več kot očitno pravilna, po ogledu posnetka spremenila, če pa po lastnih besedah nista mogla dobro videti situacije?« (se) je še vprašal Obrstar.
Morda iz (podzavestnega straho)spoštovanja do Uroša Zormana? Ne bomo ugibali, moramo pa izpostaviti, da pritiska slovenskega selektorja in svojčas enega najboljših rokometašev v svetu sodnika vsaj ob sprva dosojeni sedemmetrovki niti nista bila deležna. Na igrišče namreč ni 'vdrl' (in si zaradi tega prislužil dvominutno kazen), da bi protestiral pri možeh s piščalkama, temveč se je (raz)jezil na Hrastnika zaradi storjenega prekrška nad Begićem ...
Pucelj: Ni se bilo lahko sprijazniti
V gostujočem taboru so si lahko oddahnili, ko sta Pirca spremenila svojo prvotno odločitev, danes, ko je v mislih petkov obračun s Krko na Kodeljevem, si govorijo: psi lajajo, karavana gre naprej. V domačem taboru, kjer Jan Pucelj pripravlja svoje može na gostovanje pri Trimu v Mokronogu, pa jim ni preostalo drugega, kot da se poskušajo sprijazniti.
Kar ni (bilo) enostavno, kot začne trener Rika … »To je bila že druga tekma, ki se je končala na tak način, tudi z Loko se je, s tem, da smo tam malo zafrknili tudi sami. Ampak tudi tam je bila ena odločitev v našo škodo, zaradi katere smo verjetno bili ob eno točko. To je torej bilo že drugič, tako da boli. Malo se vse skupaj usede v glavo, ker res garamo. In potem se tekma odloča z eno takšno situacijo. Dokažeš, da lahko brez težav igraš z vsemi, na koncu pa ostaneš praznih rok – to boli,« je perečo tematiko pokomentiral Jan Pucelj, ki razume, da se napake dogajajo, a: »Težko bi rekel, da je kdo proti nam, so pa ene stvari čudne že leta, milo rečeno. To ni od včeraj, to traja že nekaj časa.«
No, čeprav ne na lestvici, kjer je Riko s sedmimi točkami po šestih krogih zdaj šesti, vendar z enakim točkovnim izkupičkom kot četrtouvrščeno Celje, vseeno nekaj šteje spoznanje, da se Ribničani lahko enakovredno kosajo z državnimi prvaki. Potemtakem z vsemi v državi. »Glede na to, da imamo v primerjavi z drugimi v ligi precej prenovljeno ekipo, zunanja linija je nova, dobro funkcioniramo. Delamo napake, naš napad proti Slovanu ni bil dober, ampak smo to z borbo nadomestili. Proti Slovenj Gradcu smo pošteno izgubili, ostale izgubljene točke pa padejo tudi na dušo drugih. Ampak nimamo kaj, gledamo naprej, proti Trebnjemu, še eni močni ekipi,«se je proti naslednjemu zahtevnemu izzivu obrnil Pucelj.
K Tamšetu po tisto, kar je bilo vzeto
Želi si še boljšega Rika, vse boljšega, da bi Ribničani do konca sezone prišli do uvrstitve, ki si jo želijo. Niso skromni, želijo med najboljših pet v državi. Janu Puclju tega ni strah povedati naglas, kot se ne boji izzvati velikih imen slovenskega rokometa, kot sta njegov prejšnji tekmec Uroš Zorman in naslednji Branko Tamše. »Te trenerje izjemno cenim, določene stvari sem se naučil tudi od njih. Bil bi neumen, če se jih ne bi poskušal. Jih pa ne gledam z velikimi očmi. Rad se pomerim z njimi in čeprav vem, da proti Slovanu ali Trebnjemu ne gradimo svoje sezone, bomo poskušali vsakomur vzeti, kar se bo dalo. Te velike trenerje, ki osvajajo trofeje, spoštujem, se jih pa ne bojim izzvati,« je odločno dejal Pucelj.
Ne bi ga bilo niti treba spraševati, s kakšnimi cilji, načrti in pričakovanji bo svoje može v petek odpeljal v Mokronog. Po zmago: »Itak, fantom sem že prvi dan povedal, da nočem slišati, da gremo nekaj poskušati, pa kar bo, bo. Če greš samo poizkusiti, si že napol izgubil. Tako da gremo vsako tekmo po zmago. Ne uspe nam vedno, enkrat zaradi teh, drugič onih razlogov. Zdaj gremo v Mokronog vzeti nazaj točki, ki smo ju do sedaj izgubili in bi morali biti naši. Nismo jih dobili, zato gremo zdaj ponju. Spoštujem Trebnje in Tamšeta kot trenerja, ampak gremo na vso moč.«
