Je bil za vas manjši šok, ko ste izvedeli, da bo ekipa novo sezono začela z zmanjšanim proračunom, odhodom nekaj nosilk igre in znižanimi tekmovalnimi cilji, ko za razliko od prejšnjih let nihče ne omenja zaključnega turnirja lige prvakinj?
Zagotovo sem na nek način zelo žalostna, da se v tem trenutku ne moremo pogovarjati o zaključnem turnirju, čeprav konec koncev nikoli ne veš, kaj se v športu lahko zgodi. Ko so se začele dogajati dokaj velike finančne in kadrovske spremembe, ni bilo enostavno. Vsi smo nekako pričakovali, da bo ekipa, ki je bila sestavljena lansko leto, vsaj dve leti ostala ista in da se bomo v tej sezoni skušali prikazati v boljši luči kot lani. Zgodile so se spremembe, ki po drugi strani vedno pridejo tudi prav. Mlajši trenerski štab navadno prinese neko novo energijo in pozitivne stvari. Zaenkrat dobro sodelujemo eden z drugim in upam, da bomo to znali prenesti tudi na igrišče.
Bi lahko rekli, da so nove okrepitve v ekipo prinesle neko novo energijo?
Predvsem se čuti njihova želja po dokazovanju ter pripadnosti. Želijo dokazati, da v klub niso bile vpoklicane iz nekega 'brezzveznega' razloga. Čuti se tudi njihova pozitivna energija in zaenkrat velja, da so se zelo dobro vklopile v ekipo.
Kakšnih bolj konkretnih ciljev pred novo sezono si pri klubu še niso zastavili. Se strinjate, da bi moral biti nek osnovni cilj vsaj preboj iz skupine v osmino finala?
Zagotovo si vsi želimo, da pridemo vsaj ven iz skupine, kljub temu, da je ta izjemno težka. V življenju pa si vedno moraš zastaviti nek cilj, ki ga nato skušaš doseči. Menim, da bi osmina finala morala biti neka realnost, hkrati pa se zavedam, da to ne bo enostavno.
Koliko vam še manjka do tega, da bi lahko rekli, da boste stoodstotno pripravljene dočakale začetek lige prvakinj?
Rekla bi, da pripravljenost stopnjujemo kar v dobrem ritmu. Na pripravljalnih tekmah se iz tekme v tekmo vidi nek napredek. Seveda se še vedno dogaja nekaj slabih, pa tudi dobrih stvari, a se na vsaki naslednji tekmi tiste slabe trudimo popraviti. Imamo še ravno dovolj časa, da te stvari izpilimo do prve tekme z Brestom.
V novi sezoni si boste vlogo kapetanke delili z Majo Vojnovič in Tamaro Horaček. Kako ste to sprejeli sami?
To odločitev pozdravljam in se mi zdi dobra poteza. Ko moraš v življenju s kom komunicirati, je vedno priročno, če imaš še neko drugo mnenje. 'Glavna' kapetanka sem sicer jaz s svojimi pomočnicami, drugače pa je to dober koncept, ki se v praksi odraža kot zelo učinkovit.
Od novega glavnega trenerja Žige Novaka ste leto dni starejši. Doslej ste bili navajeni bolj starejših trenerjev, kako zdaj gledate na ta vajin odnos?
Sama ne gledam na to, koliko je kdo star. S svojimi izkušnjami mu na ta način tudi skušam pomagati. V zadnjih letih vidimo, da se je odnos med trenerji in igralci spremenil. V minutah odmora svoja mnenja pogosto povedo tudi igralci, trenerji pa pa se nanje lahko naslonijo. Nekako podobno sodelujeva tudi midva oziroma mi. Takšno vzajemno sodelovanje lahko prinese dober rezultat.
Vaš partner Uroš Bregar ostaja pomočnik trenerja Györa. Kako to vpliva na vaše družinsko življenje, ob tem, da ste tudi mama štiriletnega Marka?
Z Urošem imava srečo, da smo narazen le tri ure in pol vožnje ter da je on zelo priden in se velikokrat pripelje domov. Seveda ob tem ne morem mimo babic in dedka, ki mi pri varstvu Marka res veliko pomagajo. Seveda prav pride tudi vrtec, da lahko usklajujem vse te treninge tudi z njegovim varstvom.
