V več kot pet ur dolgem podkastu Tomaž Gorec je Martin Strel po svoji stari navadi govoril o marsičem. Znova tudi o njegovih neverjetnih prigodah, ki jim je kar težko verjeti. Kako je recimo kot prvi plaval v 45 milijonov dolarjev vredni vili legendarnega hollywoodskega igralca.
»Spomnim se znamenitega Jamesa Bonda, Seana Conneryja. Srečala sva se v Monte Carlu, potem sem bil povabljen v njegov dom v vilo ob morju. Imel je bazen, v katerem ni nikoli plaval, jaz sem bil prvi, ki je zaplaval v njem. So imeli kamere in me posneli, veste kakšno veselje. Potem pa dobim novico od njegove sestre: 'Martin, Sean je v bolnici, napadel ga je Alzheimer. Katastrofa je, v plenicah, slabše kot dojenček. Mene za silo še prepozna, tebe pa ne bo več,« se je ob kozarčku vina razgovoril Martin Strel, ki so ga ravno ti spomini pripeljali do legendarnega, žal prezgodaj preminulega rokometaša Iztoka Puca: »In v dveh letih je moral spokati, bil je star 92 let. James Bond! Bolezen ne vpraša. Se spomnim tudi Iztoka Puca, našega znamenitega rokometaša …«
Če gre verjeti Strelovim besedam, se je Puceva družina obrnila (tudi) nanj, če bi lahko pomagal hudo bolnemu rokometašu. »Ko zazvoni telefon, sem bil v Ameriki. Mi ta in ta na drugi strani reče, rabimo pomoč za Iztoka Puca. Sem vprašal, kaj pa je, in mi pove, da ima raka. Kostnega, že kar nekaj časa. Ta oseba mi da potem Jasenko, njegovo ženo, in imam neposreden kontakt z njo. Rekel sem ji, da poznam človeka, ki bi ga lahko spravil v normalo, samo naj mi pove stanje. 'Nepokreten, leži, ne more več vstati.' Me vpraša, če lahko ukrepam, rekel sem, da bom takoj. Samo prekinem, pokličem in se javim nazaj,« je s pripovedjo začel Martin Strel, ki je že prej govoril o svojih menda izjemno dobrih odnosih s Stanislavom Burzynskim, ustanoviteljem klinike za alternativno zdravljenje rakavih obolenj.
»Pokličem Burzynskega, mu rečem, Stanislav, tu imam znamenitega rokometaša – več kot dva metra visok, olimpijski prvak, eden najboljših na svetu. Ima kostnega raka. Mi odvrne, da ni problema, da to zdravijo in to zelo uspešno. Samo eno vprašanje, ali je pokreten. Sem rekel, 'ne, leži'. In mi je rekel, 'oprosti, Martin, ne moremo pomagati. Jaz zdravim, ampak čez cesto mora pa sam',« je razlagal Strel in nadaljeval …
»Kličem Jasenko nazaj in ji povem, da Burzynski klinika odpade. Me vpraša, če poznam še kaj, in sem rekel, da je v Tijuani na mehiški meji pri San Diegu možno, tam je človek, ki dela čuda. Ona se je oprijemala zadnje bilke in so ga peljali tja. Na meji je pa umrl.«
Na koncu je šokiral s svojimi besedami. Prepričan je namreč, da bi Iztoku Pucu lahko rešil življenje, če bi se Puceva žena Jasenka oziroma njegov soigralec in prijatelj Uroš Šerbec z ženo Alenko, ki sta bila sodeč po Strelovih besedah na zvezi z njim, nanj obrnili prej. »Če bi Jasenka oziroma Šerbec, ta znameniti rokometaš s svojo partnerko poklical mesec dni prej, ko bi še hodil, bi bil Iztok Puc danes zdrav in še vedno živ. Ker je mlad umrl. Ampak ljudje zbolijo in o tem nočejo govoriti, ker se jim to zdi sramota. Zdaj ima recimo raka na prostati mož od predsednice Musarjeve. Pa daj povej, kaj boš skrival. Če moraš umreti, boš umrl, ampak naj te ne bo sram. Povej, jaz ti lahko pomagam.«
Njegovo pripoved, s katero je precej šokiral, lahko na spodnjem posnetku poslušate po dobre pol ure pogovora z njegovim gostiteljem.
