Dolga, prelomna sezona je za vami, dogajale so se vam velike stvari. Bo tudi dopust temu primeren?
Za nemške razmere imamo kar dolg dopust, fantje imajo prosto do 20. julija, kar je teden več kot v večini drugih klubov. Tako da tudi sam maksimalno izkoriščam dopust. Z ženo sva veliko naokoli z našim kombijem, bila sva v Schladmingu in Salbachu, kjer sva gorsko kolesarila, veliko hodila. Otroka sta stara že 18 in 20 let, tako da nimata kakšne velike želje preživljati z nama počitnice, ‘tamala’ pa ima tako ali tako še šolo do julija. Midva z ženo pa uživava.
Ogromen korak v svoji trenerski karieri ste naredili. Kako zahteven je (bil)? Kakšne izzive prinaša vodenje tako velikega kluba?
Januarja sem bil kar presenečen, ko je prišel klic Ljuba Vranješa. Bil sem povsem osredotočen na prvenstvo z Avstrijo, poleg tega sem že podaljšal pogodbo z zvezo do 2027. A ko pride takšna ponudba, ne moreš reči ne. Avstrijska zveza mi je šla na roko, me izpustila pod dobrimi pogoji, zato bi se ji še ob tej priložnosti zahvalil. Zame pa je bila velika sprememba – po šestih letih kar v ‘top’ klub z najboljšimi igralci. Velik izziv je, saj je prejšnji trener (Nicolej Krickau, op. p.) ekipo pripeljal do te točke, da stvari niso delovale optimalno. Tako da sem imel v zadnjih štirih mesecih veliko dela na različnih področjih, sploh na tem, ki je meni zelo pomembno. Na ekipnem duhu. Ekipa je bila razdeljena, zato smo delali predvsem v tej smeri, ker kar se tiče rokometnega dela, govorimo o igralcih, ki so med najboljšimi na svetu. Po nemško se reče, da sem imel kar veliko baustelle (gradbišče, op. p.), veliko je bilo dela.
Moram priznati, da sem bil malce presenečen, pričakoval sem, da bodo stvari delovale malo drugače. Ampak je bila dobra šola tudi zame. Moral sem se recimo navaditi na skandinavski pridih, ki je v Flensburgu zelo močan, ampak moram reči, da se že veselim nadaljevanja. Sezono smo malce rešili z zmago na Final4 evropske lige, tam smo pokazali pravi obraz; da se lahko kosamo z najboljšimi. V domači ligi pa smo imeli problem, da smo preveč nihali. V Nemčiji ni nič neobičajnega, da tu in tam izgubljaš točke, ampak sedem, osem jih je bilo absolutno preveč, da bi bili pri vrhu, kot Berlin in Magdeburg, ki izgubita največ štiri, pet točk na sezono. Tako da moramo v novi sezoni vzpostaviti konstanto, ker cilji so vedno visoki. Tudi ekipa se gradi lepa. Zato se že veselim.
Slovenska stroka v tujini, sploh na tej ravni, ni zelo uveljavljena. Kako vas sprejema, dojema okolica? Čutite kaj skepse? Se morate kot Slovenec v bundesligi še bolj dokazati, izkazati kot recimo kakšen Skandinavec ali Nemec?
Kar veliko je bilo presenečenih odzivov navijačev in medijev, ko me je Flensburg imenoval za trenerja, glede na to, da gre od nekdaj za skoraj skandinavski klub. Vsi so pričakovali, da bo skandinavski trener, ampak s prejšnjim se je izkazalo, da ni bilo najbolje, zato so se v klubu odločili iti malce v drugo smer. Sem vesel, da sem dobil to priložnost, pritiski pa seveda so kot v vseh velikih klubih. Kiel, Berlin, Magdeburg, Flensburg – tu se vlaga veliko denarja in seveda hočejo rezultate. Nisem pa opazil kakšnih drugačnih pogledov, ker sem Slovenec, ali kot nam pravijo tam, Balkanec. Jaz bom svoje delo opravil, kot sem ga opravljal do sedaj. Osvojili smo trofejo, kot smo se dogovorili, ampak osvojiti hočemo še veliko več stvari. Jaz imam rad ta pritisk, v avstrijski reprezentanci sem ga na koncu že kar malo pogrešal. Zelo sem vesel, ko vsake tri, štiri dni stojiš pred polnimi tribunami in igraš težke tekme. To je dobro za moj osebni razvoj. Sem pa miren tip, tako da se od pritiskov izoliram in se osredotočam na svoje delo.
Solze so bile blizu, a raje sem odšel s širokim nasmehom
Kako hladnokrven vam je uspelo ostati, ko ste se poslavljali od avstrijske reprezentance? V vašem ‘drugem domu’, Gradcu, na zelo pomembni tekmi za povrh?
Zelo čustveno je bilo. Že marca, na prejšnji akciji, sem se s fanti pogovarjal o tem in me je malo zadelo. Da bo maja konec. Maja je bil zelo velik pritisk, ker smo imeli zelo zahtevno kvalifikacijsko skupino, in smo morali najprej zmagati v Turčiji, potem pa v Gradcu, kjer sem živel zadnjih deset let, vsaj remizirati s Švico. V nasprotnem primeru se ne bi uvrstili na evropsko prvenstvo. Poleg vsega tega pa je bila to moja poslovilna tekma. Fantje so si jo zelo želeli zmagati, jaz si nisem hotel niti predstavljati, da bi izgubili, ker bi bilo slovo malo neugodno. Ampak se je izteklo zelo, zelo lepo. Dvorana je ostala 20 minut po tekmi polna, lepo so se vsi skupaj poslovili od mene. Še kot igralec nisem imel takšne poslovilne tekme, tako da je bilo res zelo lepo, čustveno. Avstrijo sem lahko zapustil s pokončno držo, ker smo v šestih letih nekaj naredili, fantje so zelo napredovali. Ni bilo solz, bile so sicer blizu, ampak sem raje odšel z velikim nasmehom. Kar mi je zelo pomembno – s fanti smo ostali prijatelji.
V vašem pogovoru na Flensburgovi spletni strani smo zasledili vprašanje, ali boste pripeljali kakšnega Avstrijca, pa ste rekli, da boste Slovenca. Torej pride Domen Novak, Blaž Blagotinšek je podaljšal. Sledi prihod še kakšnega rojaka?
Gradimo dobro ekipo. Podpisali smo tudi Marka Grgića, ki je eden najboljših igralcev …
… Pride že za naslednjo sezono?
Cilj je bil tak, da, ampak ga Eisenach ne izpusti, tako da pride leta 2026. Zelo sem vesel, da Blagi ostane in da pride še Novak, da bo nekaj slovenskega pridiha v Flensburgu. Kot sem že rekel, bomo zdaj poskusili malo drugače, ne samo s Skandinavci. Dobro se dela, je pa liga zelo težka, kajti v ligo prvakov se uvrstita le dva, nas pa je pet, šest kandidatov. Zelo pomembno za nas je, da je Simon Pytlick podaljšal do leta 2030, s tem smo lažje dobili tudi Grgića. Zdaj iščemo še desnega zunanjega za naslednje leto. Tako da bo ekipa že letos dobra, naslednjo sezono pa še boljša.
Makuc je ‘top 10’, Anžič lahko to postane
Koliko ‘robe’ za klube vašega kalibra je v Sloveniji? Sploh kdo iz slovenske lige?
Dolga je pot od mladinca do člana, ki dobi pomembno vlogo v prvi ekipi. Včasih, ko je Celje igralo v ligi prvakov, so fantje odigrali sezono, dve in v tem obdobju naredili velike korake. Šli v dobre evropske klube. Zdaj se je situacija poslabšala, glede na to, da je bilo Celje, ki ima ime v Evropi, šele četrto v Sloveniji in ne bo igralo niti evropske lige. Tudi finančno slabše stoji kot v preteklosti. Slovan se dviguje, je pokalni in državni prvak, tako da bomo imeli vsaj en klub, ki bo igral Evropo, kot jo je Gorenje. Tako da se fantje lahko pokažejo vsaj tam. Sicer imamo vrhunske igralce, trenutno spremljam mladinsko prvenstvo na Poljskem in lahko rečem, da je Aljuš Anžič eden od igralcev, ki bi v prihodnosti utegnil biti eden od kandidatov za ‘top’ klube. Ampak ima še dolgo pot pred seboj. O drugih talentih iz slovenske lige žal vem premalo, da bi lahko kaj konkretnejšega rekel, Uroš (Zorman) kot selektor in trener v slovenski ligi ima veliko boljši vpogled. Pri meni sta zaenkrat Blagotinšek in Novak, seveda pa upam, da bom na svojo listo želja postavil še koga.
V Nemčijo, vendar kot vaš rival, bi lahko prišel Domen Makuc. Govori se namreč o njegovem prestopu v Kiel leta 2026. Bi to bil dober korak zanj?
Že v Barceloni je v zadnjem času igral precej, jaz mislim, da je zelo dober igralec. Veljal je za velikega talenta, do danes se je veliko naučil, tako da če bi prišel v Kiel, bi to zanj bilo dobro. Nemška liga je izjemno močna, pokazal bi lahko vse, kar zna. In zna res veliko. Pri njemu so problem le poškodbe kolena. Tako da mora samo ostati zdrav in v tem primeru je zame ‘top 10’ organizator na svetu.
Sami ste se že navezali na nova razmerja v Sloveniji, torej Slovan prvak, Celje četrto. Za vas najbrž ne najlepši pogled na lestvico …
Ha, kot Celjan bi raje videl, da bi bilo Celje prvak. Ampak sem tudi Urošu čestital. Glede na razmere, ko v zadnjih letih povsod primanjkuje financ, hvalabogu, da se še najdejo ljudje, kot je Zoran Janković, ki je našel sredstva za Slovan. Uroš sestavlja dobro ekipo, igral bo Evropo, kar je za Slovenijo zelo pomembno. S tem lahko razvijamo igralce. Za slovenski rokomet sem vesel, kot Celjan pa bi rajši videl na vrhu Celje.
Pa ga vidite v bližnji prihodnosti?
Vse je povezano z denarjem. Slovan ima dober proračun – s toliko denarja bi lahko tudi v Celju kaj zgradili. A glede na vse, kar se dogaja, Celje temu več ne more parirati. Osredotočati se mora na delo z mladimi in posledica je, da na koncu sezone lahko pokažeš, da si bil četrti. Za ime Celja katastrofa. Ampak kolikor denarja, toliko … Celje bi verjetno z veseljem igralo ligo prvakov, ampak s takšnim proračunom to ni mogoče.
V kontaktu s Celjem sem bil tako prej kot zdaj, a …
V celjskem klubu so kot zamenjavo za trenerja Paula Pereiro izbrali Klemna Luzarja. Vi ostajate neuslišana želja navijačev, kar je v danih okoliščinah seveda logično. A če pogledamo širšo sliko: je vlak, s katerim bi Aleš Pajović nekoč prišel za trenerja Celja, že odpeljal, glede na to, da ste skočili tako visoko, v enega največjih klubov Evrope? Ste Celje s tem prerasli?
Po takem skoku v Flensburg, kjer imam pogodbo do 2027, imam seveda tam velike načrte. Ker vem, da lahko tam osvojim vse. To je tudi moj cilj. Najprej sta moji želji osvojitev nemške lige in pokala, potem uvrstitev v ligo prvakov, česar sem si vedno želel. Ne zapiram pa si vrat v Celju. Bil sem v kontaktu s Celjani že prej, tudi sedaj, tako da če se v Celju morda lotijo projekta, kakršnega so se pri Slovanu, bi to bila zanimiva možnost. Lepo je biti doma, gradiš na dobri ekipi, razvijaš mlade. Ampak trenutno sem povsem osredotočen na Flensburg.
Če vas prav razumemo, so vas iz Celja kontaktirali tudi zdaj, po odhodu Paula Pereire, čeprav ste trdno vezani s Flensburgom?
Smo v kontaktih, kar se mi zdi super. Da imamo odprt dialog. Trenutno seveda ne bomo prišli skupaj, ker imamo različne cilje, sam upam, da čim dlje v Flensburgu. Se pa pri 46 letih vidim kot mladega trenerja. Alfred Gislason jih ima 65 in sem ga vprašal, kako se mu še ljubi, pa mi je rekel, da je poskušal biti v penziji, pa ni šlo. Tako da mislim, da bom še dolgo trener. In v tej dolgi karieri je seveda tudi Celje kandidat za službovanje.
Samo še vaše stališče glede Slovana in njegove prijave v ligo prvakov nas zanima. EHF bo danes razkril, kje bo igral slovenski prvak, ali med elito ali v evropski ligi. Kaj bi vi, ki boste branili naslov prvaka v slednji, raje videli?
Za Slovan bi bilo po mojem mnenju bolje, če bi šel korak za korakom. Seveda vsi sanjamo ligo prvakov, ampak se spomnim sezone, ko je imelo Celje enajst zaporednih porazov in to ne prinese nič. Evropska liga je idealna za Slovan, če ga dobimo mi v svojo skupino, pa bi mi bilo tudi zelo lepo obiskati Ljubljano.
