Celje je po skromni lanski sezoni, zaznamovani s 14 porazi na 14 tekmah lige prvakov in izgubljenim naslovom državnega prvaka, prodalo svoje najboljše igralce in sestavilo še mlajšo, cenejšo ekipo. A pripeljalo uglednega strokovnjaka iz tujine. Kaj vas je prepričalo v tej zgodbi?
Meni je res v ponos biti tukaj, kjer vidim veliko dobrih ljudi s sanjami. Ki želijo rasti. Zame so to nebesa. Na tej poti bo veliko dobrih, ampak tudi veliko ne tako dobrih trenutkov. Zanima me, kako se bodo ekipa in tudi vsi ostali okrog nje odzvali na te ne tako dobre trenutke. Če bomo predani svojemu delu, smo lahko uspešni. Ampak res se moramo zavedati, da nismo favoriti v boju za naslov prvaka. Ker je v slovenski ligi nekaj ekip z več denarja in bolj izkušenimi igralci. Mi se bomo pa borili.
Ampak ljudje v Celju so vajeni samo osvajanja domačih trofej in tudi nastopanja v ligi prvakov, ki je letos v Slovenijo ne bo. Pričakujete veliko pritiska javnosti in kako se nameravate soočiti z njim?
Če je pritisk pozitiven, mi je všeč. Človek ne more pričakovati, da bo v takem klubu deloval brez pritiska. Ker mora biti. S to ekipo pa se moramo naučiti živeti s tem pritiskom. Ljudje v Celju so vajeni zmag, ampak zdaj je situacija drugačna in verjamem, da so vsi dovolj pametni, da to razumejo. Če bodo ustvarjali negativen pritisk s slabimi besedami proti naši ekipi, pa to ne bo dobro za nas. Sploh ker imamo toliko mladih igralcev. Takole moramo razmišljati: dobre napake so za te igralce lahko dobrodošle. Napake, iz katerih se lahko nekaj naučijo. Ljudje jih morajo sprejeti in razumeti, začenši z nami v klubu, ampak tudi vsi okrog njega.
Kdaj lahko v Celju spet odkrito pričakujejo lovorike oziroma kdaj jih pričakujete vi? Koliko dela in časa bo potrebnega s to ekipo?
##PAIDBREAK##
Imamo nekaj mladih igralcev zelo dobrega profila. Z njimi moramo delati. V športu je treba vedno iskati nove in nove talente, v Celju se tega vsi zavedajo. Ko imaš v ekipi toliko mladih igralcev, se moraš osredotočati na njihovo energijo, njihove sanje. Sam lahko rečem, da zaenkrat zelo rad delam s to ekipo, ker so res redki primeri, ko fantje ne izpolnijo mojih pričakovanj. Korak za korakom moramo graditi vse močnejšo ekipo, kdaj bomo lahko dosegali vsaj približno take rezultate kot jih je imelo Celje v preteklosti – tega pa ne vem. Ker je veliko dejavnikov, ki nam lahko pomagajo ali pa škodijo. Ampak najpomembneje je, da ostajamo pozitivni in se zavedamo, da klub potrebuje to postopno rekonstrukcijo. Zaenkrat smo vsi na istem vlaku, kaj lahko naredimo v prihodnosti, pa se pustimo presenetiti.
Veljate za potrpežljivega človeka? Kako dolgo se vidite v Celju, morda dovolj dolgo, da bi se splačalo naučiti slovenskega jezika?
Zelo zahteven jezik je. Poznam nekaj besed, ki jih poskušam uporabljati, ampak že izgovorjava me muči. Se bom trudil, da se kaj naučim, imam pogodbo za dve leti. V tem času bom dajal svoj maksimum, da bi pomagal tem mladim igralcem, z dolgoročnejšo prihodnostjo se pa še ne bi obremenjeval.
Portugalska je v zadnjih letih zelo napredovala, ustvarja odlične generacije, ki ste jih seveda pomagali ‘spraviti gor’ tudi vi. Kako bi primerjali delo na Portugalskem, s portugalskimi rokometaši, z delom v Sloveniji, s slovenskimi rokometaši, kolikor ste slednje seveda spoznali do sedaj?
Ne vidim veliko razlik. Razmišljanje ni zelo drugačno, vsaj jaz tega nisem opazil. Na Portugalskem smo prehodili zelo dolgo pot, sam sem tam deloval v različnih obdobjih, vmes pa tudi drugje. In ko sem se nazadnje vrnil, sem opazil spremembe predvsem v razmišljanju. Zdaj verjamemo, da lahko premagamo tudi močnejše ekipe. Nekoč smo izgubljali za deset zadetkov, ker nismo razmišljali tako, ampak zdaj je drugače. Seveda so za napredek krivi tudi drugi dejavniki, v klubih na Portugalskem dandanes delajo veliko bolje. Ampak v mojih očeh nam predvsem to razmišljanje omogoča, da se lahko borimo proti vsem reprezentancam v Evropi. Včasih zmagamo, včasih izgubimo, ampak to je življenje.
Včasih zmagate, včasih izgubite tudi proti Sloveniji. Kakšne spomine imate na tekme z našo reprezentanco?
Spomnim se prve tekme, ki sem jo vodil proti Sloveniji, selektor je bil Vujović. V Lizboni smo remizirali zaradi tistega pravila zadnjih 30 sekund, ko je Gašper Marguč nato tik pred koncem izkoristil sedemmetrovko. Ampak dobro, remi je bil za nas vseeno dober rezultat. Vmes se spomnim tudi kakšnega poraza, ampak seveda se raje spomnim zadnje zmage z letošnjega evropskega prvenstva. Super rezultat za nas, seveda. Kot sem rekel, zdaj smo na nivoju, ko lahko premagamo vsakogar, ampak z vsakomur tudi izgubimo. V preteklosti pa ni bilo tako, ker smo si že pred tekmami rekli, da ne moremo zmagati.
Nekaj podobnega je Veselin Vujović v svojih časih v Sloveniji očital slovenskim rokometašem. Da včasih proti velesilam niso verjeli. Na zadnjih olimpijskih igrah smo dobili drugačen občutek …
Kar je Slovenija naredila na teh olimpijskih igrah, je izjemno. Velik rezultat, res zelo dober. Res je bilo lepo videti, kako so se borili, kako so igrali.
Prihodnost je svetla? Tako na klubski kot reprezentančni ravni v Sloveniji …
Včasih smo preveč negativni, tudi na Portugalskem. Trenerji gledamo ekipe in govorimo, da ne vidimo veliko mladih igralcev, ki lahko dosežejo vrhunsko raven. Ampak taki fantje so. Tako kot na Portugalskem tudi v Sloveniji. Ni jih veliko, ker ste majhna država, ampak glede na svojo majhnost delate čudeže. Tudi mi jih, ker je na Portugalskem veliko športov, ki vzamejo večino mladine. Zato moramo biti pozitivni, se zavedati, da fantje so, ampak da je z njimi treba delati. Zato delajmo, pa bomo videli, kaj nam bo prinesla prihodnost.
