Kegl je izgubil boj za tretje mesto proti Avstrijcu Mariu Karglu z 2:6 in 4:6 in med 60 igralci zasedel četrto mesto. Maratonka Viktorija Horvat je opravila maratonski prvenec in najdaljšo tekaško preizkušnjo pretekla s časom 3:13:05, kar je bilo dovolj za osmo mesto.
V Tokiu je Slovenija osvojila tri kolajne, vse tri Brežičanka Leja Glojnarič, ki je za konec dodala še bron v sedmeroboju, kjer je zbrala 4595 točk. Pred tem je bila tretja v skoku v višino in teku na 100 metrov. Ni ji bilo lahko, trpela je, zdravje ji ni služilo že pred igrami, a je iz petnih žil pobrala zadnje atome moči ter potrdila, da je iz pravega testa za velike tekme.
Leja in Iris
"V sedmeroboju sem uspela zato, ker sem imela ob sebi podporo ljudi, ki sem jim zelo hvaležna. Najbolj pa mojemu atiju, trenerju, ki mi je stal ob strani, vedno verjel vame in držal pesti. Rada bi se zahvalila tudi fizioterapevtu Dorianu, ki mi je ves čas pomagal, svetoval in skrbel za terapijo ter masažo – Dorian je najboljši. Hvala tudi vsem vam, ker ste verjeli vame. Občutki so neverjetni, saj sem v Tokio prišla poškodovana, tukaj pa sem med sedmerobojem še zbolela. Zelo sem vesela in ponosna nase, da sem zdržala do konca – to mi pomeni največ," je Leja strnila svoje občutke ter nastope, ki so bili zaznamovani z zdravstvenimi težavami.
Še ena atletinja si zasluži vse pohvale. Iris Breganski je v sedmeroboju zaokrožila slovenski ekipni uspeh, bila je četrta in v sklopu sedmeroboja postavila nove osebne mejnike v teku na 800 metrov, 200 metrov ter 100 metrov z ovirami. Še posebej velja izpostaviti met kopja, kjer je svoj rezultat izboljšala za tri metre. Iris je bila četrta tudi v skoku v višino. "Tekma je bila zelo težka, borili smo se do konca. Včeraj mi ni šlo, nisem bila dovolj ogreta. Morala sem pozabiti, dvigniti glavo in pozitivno naprej. Četrto mesto je super, ker nisem zaključila zadnja. Moja mama in trenerka mi je zelo pomagala, kar je včasih težko, ker ima glavno besedo. Na treninge sem se vsak dan vozila iz Ljubljane v Radovljico. Zelo mi je pomagal tudi Samo Petrač, s katerim sem delala na tehniki teka in mentalni pripravi. Največja zahvala gre Samu in mami, pa tudi Zvezi gluhih, Zvezi za šport invalidov, predsedniku Lazarju in ministrstvu za šport. Hvala vsem iz srca," je svoj nastop opisala Iris Breganski.
Isabela in Tadej
Mlada atletinja Isabela Mord se iz svoje prve olimpijade gluhih domov vrača s polfinalom v teku na 100 in 200 metrov, v metu diska je bila 13. "Pri metu diska ni šlo tako, kot sem pričakovala. Imela sem dva meta v mrežo ter enega veljavnega, tako da sem dosegla vsaj uvrstitev. Glede na prijavljene rezultate so bile tekmice boljše, vendar verjamem, da lahko nekoč mečem tako kot one. Hvala vsem, ki ste me gledali, podpirali in navijali. Hvala moji družini, ki je moj največji oboževalec," je po zadnjem nastopu povedala Isabela. "Z Isabelo sva zelo hvaležni za priložnost nastopa na tako veliki tekmi. Ponosni sva, da sva zastopali Slovenijo. Tekmovanje je bilo dolgo – pet nastopov v osmih dneh – in motivacija je proti koncu malo padla, a ostala je zbrana do zadnjega. Malo nama je žal nastopa v disku, a to bova popravili na naslednjih tekmah. Tokio naj bo prva stopnička. Zdaj pa trenirat naprej – računajte na nas," je sklenila trenerka Bojana Muhič Vojska.
V dresu Slovenije je na Japonskem navdušil tudi izkušeni Tadej Enci, ki je v močni konkurenci prišel v finale teka na 400 metrov in zasedel končno šesto mesto. Manj sreče je imel v nadaljevanju, saj je moral zaradi zdravstvenih težav končati polfinalni tek na 400 metrov z ovirami. "Z eno besedo: finale. To je tisto, za kar trdo delam že dolga leta, in zelo sem vesel, da mi je uspelo. Želel sem si še višje, a dal sem res vse od sebe. V teh razmerah noge niso poslušale, konkurenca pa je bila fantastična. Že uvrstitev v finale je velik dosežek," je povedal Enci, ki trenira pod taktirko trenerja Gregorja Dobrška.
Slovenska odprava se iz Tokia vrača jutri ob 18.40 na letališče Jožeta Pučnika.
