Kako bi po letu dni opisali vaše poslanstvo ambasadorke v projektu Botrstvo?
Veliko stvari se je dogajalo, vendar mislim, da me je to izoblikovalo v še boljšo osebo in bilo je neizmerno lepo. Ko sem to vlogo ambasadorke prevzela od Gogija (Goran Dragić, op. p.), je bilo prisotno neko strahospoštovanje. Priznam, da me je bilo nekoliko strah, saj nisem vedela, kaj pričakovati. Vedela sem, da vsote, ki jo je zbral (885.983 evrov, op. p.), ne bom mogla preseči, saj s plezanjem nismo tam, kjer je NBA. Sama sebi pa sem rekla, da se bom potrudila po svojih najboljših močeh, saj več kot sto odstotkov iz sebe ne morem dati. Zdaj lahko rečem, da sem zadovoljna s tem, kar sem naredila in kar smo zbrali.
Bi bilo združljivo, kar ste počeli, če bi bila to polna sezona in bi torej tekmovali tudi na večini tekem svetovnega pokala?
To leto je bilo kar pestro z veliko lepimi dogodki in stvarmi. Vrhunec je bil seveda plezalni maraton v Slovenski Bistrici, kjer sem združila plezanje na eni in dobrodelnost na drugi strani. Tja so prišli ljudje iz 23 različnih držav, tako da je bil tudi mednarodni projekt, podpora pa je bila absolutno fantastična. Bilo mi je izredno lepo, res pa je, v normalni sezoni to dvoje ne bi bilo združljivo. Če bi bile v tem letu denimo OI, se tega ne bi mogla iti.
Na tej zaključni prireditvi so vam pripravili tudi presenečenji, čestitko Mikaele Shiffrin in prihod vam ljubega glasbenika DJ Umeka, presenečenje pa je bila gotovo tudi zbrana vsota. Katera od teh treh stvari se vas je najbolj dotaknila in kako ste jih doživeli?
Te tri stvari je težko rangirati, saj so si med sabo zelo različne. Glede na to, da je bila to dobrodelna prireditev, kjer gre za sanje mladih športnikov in parašportnikov, bi definitivno izbrala številko. Na začetku sem rekla, da bom zadovoljna, če bom zbrala vsaj 200 tisoč evrov, ko sem videla končni znesek, pa sem še tretjič ostala brez besed. Drugače za Mikaelo sploh nisem vedela, da me pozna. Plezanje je vendarle še mlad šport, ki se še razvija in še ni tam kot smučanje. Nad njeno čestitko sem bila res presenečena, saj mi je bila neke vrste inspiracija, kot so mi vedno bili takšni dominantni športniki. DJ Umeka pa sem poslušala ravno dan prej na treningu in si zaželela, da bi zame naredil nek svoj izbor pesmi. To je bilo še drugo presenečenje, ki sem ga bila 'ful' vesela.
Je bila ideja, da bo vaš naslednik v tej vlogi kapetan odbojkarske reprezentance in ACH Volleyja Tine Urnaut, vaša, ali so ga predlagali s strani OKS?
Iskreno povedano pri tem izboru nisem imela veliko. Kako je ta potekal pri OKS, tako niti ne vem. Ko sem slišala za njihov izbor in njegovo ime, pa sem takoj rekla, da je to to. Bilo mi je super, da Korošica to vlogo preda Korošcu.
Kaj sporočate vašemu nasledniku?
Sporočam mu isto, kot mi je ob prevzemu ambasadorstva rekel Gogi. Naj torej v tem predvsem uživa, se ima lepo ter da vse od sebe, kot vsak v svojem športu.
Vaš trener Roman Krajnik je po koncu SP v Seulu dejal, da še vedno ni jasno, kje in koliko boste tekmovali v naslednji sezoni. Se več kot mesec dni pozneje o tem zdaj ve že kaj več?
Prejšnja leta sva to vedno storila vsaj do novembra, letos pa ta čas še ni prišel. Rekla sva, da se bova o tem pogovorila po dopustu, ki se je zaradi dobrega vremena zamaknil. Ta čas sem izkoristila za plezanje v naravi. Zdaj grem na dopust enkrat decembra, iz tega razloga me letos tudi ne bo na prireditvi Športnik leta. Po vrnitvi se bova res usedla in naredila načrt za naslednjo sezono.
Se bolj nagibate k temu, da bi tekmovali na večini tekem v naslednjem letu, spet le na nekaterih, ali celo, kot je kot možnost omenil Krajnik, tekme preprosto izpustili in se v celoti posvetili plezanju v skali?
Možnost so vse naštete opcije. Moramo se zavedati, da bosta leti 2027 in 2028 naporni z olimpijskimi kvalifikacijami in seveda olimpijskimi igrami. Takrat si želim biti maksimalno motivirana in imeti vse pod kontrolo. Vsak olimpijski cikel pač terja svoj mentalni in fizični davek. Naslednje leto je še edino, ko lahko daš tekme malce na stran in več plezaš v skali. Zdaj še čakam na dopust, ki si ga želim vsako leto, ko dam plezanje na stran, grem ležati na plažo in dam vse štiri od sebe. Takrat se mi tudi zbistrijo misli in res vem, kaj si želim v naslednjem letu.
Že veste, kam vas bo zaneslo?
Destinacija še ni izbrana. Vem le, da bo to takoj, ko bo po Evropi postalo bolj mrzlo in v skali več ne bo moč plezati. Takrat je čas za dopust in za tople kraje.
Kako pa bi primerjali zadoščenje, ko zmagate tekmo svetovnega pokala ali preplezate neko zaželeno smer v naravni steni?
Zadoščenje, ko nekaj dosežeš, je kar nekako enako. Ko ti je uspelo, kar si si zadal, si sam s sabo nekako pomirjen. Malce drugačen je le adrenalin. Na tekmi moraš v točno določenem trenutku in času pokazati tisto, za kar si treniral. Pri tem imaš lahko slab dan in se ti kaj zalomi, kar je tudi čar tekem. V skali medtem ni nikogar in imaš tam ves čas tega sveta, saj skala ne bo nikamor ušla. Da zlezeš nek svoj projekt, se običajno to zgodi na dan, ko si miren in ničesar ne pričakuješ. Ni torej tistega adrenalina kot na tekmi, zadoščenje pa je na koncu enako.
V zadnjem obdobju ste v okolici Arca pred kratkim v prvem poskusu preplezali smer z oznako 9A, ki jo je pred vami splezala le češka legenda Adam Ondra. Se boste tam lotili tudi smeri 9B+, ki jo je kot prva ženska preplezala vaša ameriška kolegica Brooke Raboutou, in kako je s to smerjo v Franciji, ki ste se je že večkrat lotili?
Smer 9B plus v Franciji, imenovana Bibliographie, še vedno ostaja moj glaven in sanjski projekt. Ker je zdaj tam že sneg, sem ga prisiljena prestaviti na naslednje leto. Gre za poletno plezališče, ki pride v obzir od maja do septembra. Drugače se precej oziram na vreme, kjer je to dobro, se odločim za plezanje. Prav ta petek se tako odpravljam plezat v Švico, ker je tam napovedano lepo vreme. Omenjeno smer v Arcu sem splezala, ker mi je bila všeč. Včasih je kakšna smer za nekoga lažja kot za drugega, meni je bila zelo pisana na kožo. Opcija pa je tudi, da še letos ponovim smer, ki jo je tam splezala Brooke. Ne bi rekla, da je to moj primaren projekt, a če bom začutila, da si želim splezati še to smer, jo bom šla tudi plezat.
Katera od že preplezanih smeri pa ima za vas največjo težo?
Poleg projekta Bibliographie nimam še kakšnega specifičnega projekta, ki bi pomenil največ. Pomembno mi je le, da grem v steno in plezam ter preplezam čim več različnih balvanov in sten. Že to bi mi bilo 'ful fajn'.
V Arcu ste nastopili tudi na dveh ekshibicijskih tekmah v težavnosti in na balvanih. Bi si želeli, da bi bilo takšnih tekem še več in da bi organizirali tudi kakšno, v kateri bi se lahko merili in primerjali z moškimi kolegi?
To je bila kar zabavna tekma, v kateri sem res uživala. Vsekakor pa bi si želela, da bi organizirali tudi kakšno ekipno tekmo skupaj s fanti. Morda ne v istem formatu, kot je bil ta v Arcu, ampak nekaj podobnega.
In kako napreduje gradnja vaše montažne hiše na Logu pri Brezovici ter kdaj načrtujete selitev?
Prav v teh dneh sem dobila gradbeno dovoljenje in naslednje leto začenjamo z deli. Do konca naslednjega leta že računam, da bom živela v svoji novi hiški.
