Koprska tekma, na kateri je ob premieri pred tremi leti morala priznati premoč Japonki Ai Mori, lani in predlani pa suvereno zmagala, je ena izmed najljubših tekem 26-letne plezalke: "Ker je to zadnja tekma pred svetovnim prvenstvom, bo to tudi dober pokazatelj forme in priložnost, da padem v tekmovalni ritem, kar seveda velja za vse tekmovalce. Tako kot že prej Kranj mi je koprska tekma vedno ogromno pomenila. Včasih sem govorila, da mi doma ni najlažje tekmovati, saj hočem dati od sebe še več kot na drugih tekmah. Pritisk je morda malce večji, a sama to vzamem kot dodatno motivacijo. Rezultatski cilj je jasen, drugače pa je vedno moj cilj, da grem uživati in biti prava Janja, kot smo je vajeni. Želim si samozavestno plezati in dati vse od sebe, potem pa, kar bo, bo," ohranja enako miselnost, kot smo jo pri njej že navajeni.
Ob tem si želi, da bi bil v Kopru tudi nivo težavnosti smeri njej čim bolj pisan na kožo. Veliko ji pomeni dobro sodelovanje s postavljavci smeri, ki ji na treningih postavljajo podobne smeri, kot so potem na tekmah, kar je še bolj kot pri težavnosti pomembno pri balvanih. Mednje se je letos preselil tudi njen večletni partner pri treningih Gregor Vezonik, medtem ko se sama kot postavljavka smeri po koncu kariere zaenkrat ne vidi.
Korošica bo v Kopru lovila tudi nov rekord, že 31. zmago za svetovni pokal v težavnosti. Zdaj si ga deli s še vedno plezalno aktivno Korejko Jain Kim. Sama sicer pravi, da svojih zmag nikoli ni štela: "Na rekorde se ni nikoli nisem obešala ali razmišljala, katera številka bo morebitna zmaga. Seveda imaš nekaj v glavi, sploh zdaj, ko se bliža petdesetka. Normalno je, da si želiš doseči ta mejnik, a bolj, ko se z njim ubadaš, slabše je. To razmišljanje torej raje dam na stran in se posvetim temu, da plezam, kot sem si to zamislila. Želim si pokazati svojo dobro formo, s katero sem zelo zadovoljna. Če bom ta vikend prišla do številke 49, bomo vsi zelo veseli. Lani sem si nekako izračunala, da bi lahko petdesetič zmagala ravno v Kopru, a očitno ne bom."
Glavne konkurentke na domači tekmi vidi med letos najboljšimi v svetovnem pokalu, Britanki Erin McNeice, Korejki Chaehyun Seo, Italijanki Lauri Rogora in Američanki Annie Sanders, a hkrati dodaja, da se s tekmicami ne obremenjuje. »Nikoli ne bi šla na tekmo, če ne bi verjela, da lahko zmagam,« še pravi v zvezi s tem.
Plezalni maraton naj bo tradicionalen
Njena regeneracija po 24-urnem plezalnem maratonu 22. in 23. avgusta v Slovenski Bistrici je bila nekoliko drugačna kot po drugih tekmah. Kot je dejala, se je ob koncu tega projekta sicer fizično dobro počutila: "Imela sem le zategnjena stegna, kar se mi prej še ni zgodilo. Po maratonu sem si vzela dva dni počitka, saj se je morala regenerirati predvsem koža, 'resetirala' pa sem se tudi sama." Ob tem priznava, da je bil pritisk tokrat drugačen, ker je zadnji dve smeri preprosto morala priplezati do vrha, zelo zadovoljna pa je tudi z zbranimi sredstvi 61.478,29 evrov za projekt Botrstvo v športu. Želi si tudi, da bi ta maraton postal tradicionalen, o čemer je že govorila s svojo ekipo. "Morda v plezanju manjkajo takšni dogodki, da torej ni samo tekma, ampak da ljubezen do plezanja delimo vsi skupaj in da to pomeni še zabavo, druženje in dobrodelnost," bi si tega želela še več.
9b+ ostaja izziv
Na tekmo v Kopru se sicer ni pripravljala kaj posebej drugače kot prejšnja leta. "Že od novembra treniram normalno, kot da se pripravljam za tekme, seveda z vmesnimi izseki v skali. Proces, da grem po enem ciklu treninga spet v skalo in tako v tem vrstnem redu, je deloval zelo dobro. Na treningih in tekmah v Innsbrucku se mi plezanje v skali sploh ni poznalo. Tudi za Koper se nisem kaj posebej pripravljala. Nekaj treningov sem opravila, ko sem bila pred kratkim v Franciji, medtem ko se skupnih reprezentančnih treningov v Innsbrucku nisem udeležila. Večino časa sem trenirala kar doma, na Prevaljah in nazadnje na Verdu," je nekaj besed namenila še projektu v skali z oceno 9 B+, ki je pred kratkim kot prvi ženski uspel Američanki Brooke Raboutou in ki si ga na steni v Franciji že nekaj časa želi preplezati tudi sama: "Bližje temu, kot sem že bila, da to splezam, že ne moreš biti, a še vedno ostaja neporavnan račun. Ko sem bila tam junija in avgusta, vremenske razmere obakrat žal niso bile optimalne. Upoštevati moraš tudi razmere, ki jih na tekmi ni, za kar potrebuješ predvsem več potrpežljivosti. Gre sicer za 35-metrsko smer, za katero potrebujem približno 20 minut. Že oktobra, če bo lepo vreme, če ne pa drugo leto, bom morala še enkrat nazaj, bolj kot kadarkoli pa zdaj verjamem, da mi bo naslednjič uspelo."
Spočita na SP v Seulu
Kot za vse je tudi za Janjo letos glavna razlika v tem, da jo glavna tekma sezone, svetovno prvenstvo med 22. in 28. septembrom v Seulu, kamor se odpravlja naslednjo nedeljo, še čaka. "Tega, da je svetovno prvenstvo zadnja tekma sezone, nismo ravno vajeni, a rekla bi, da sem letos pametno izbrala tekme, na katerih tekmujem, tako kot že pred OI v Tokiu in Parizu. Bilo jih je povsem dovolj, da dobiš občutek za tekmovanje. Ker sem letos manj tekmovala, se tudi počutim spočita in dovolj motivirana za svetovno prvenstvo. Večje utrujenosti zaradi tega, ker je SP zadnja tekma sezone, ne čutim. Tam si le želim pokazati najboljšo formo in uresničiti svoje cilje," bo v Seulu lovila zlati odličji na balvanih in v težavnosti, medtem ko kombinacije ni več v programu SP.
