En najbolj množičnih evropskih projektov za mlade je privabil na ulice med 18 in 20 tisoč maturantov iz 34 mest, ki so vsi istočasno stopili v plesni korak in zaplesali maturantsko četvorko.
Plesali tudi Srbi in Slovaki
Plesna zveza Slovenije je kot koordinator projekta European Quadrille Dance Festival koordinirala ulično četvorko v Sloveniji, na Slovaškem in v Srbiji. Na tem edinstvenem evropskem projektu, ki prek glasbe in preproste plesne koreografije povezuje mlade po Evropi od leta 2005, so zaplesali mladi Slovenci iz Ljubljane, Maribora, Murske Sobote, Novega mesta, Nove Gorice, Velenja, Ajdovščine, Lendave, Ljutomera, Postojne, Ilirske Bistrice, Tolmina, Slovenskih Konjic, Sežane, Litije, Kočevja in Ptuja, mladi Srbi iz Beograda, Novega Sada, Niša, Zrenjanina, Jagodine, Čuprije, Zaječarja, Čoke, Vršca, Apatina, Soko Banje, Užic, Novega Kneževca in Stare Pazove ter mladi Slovaki iz Košic, Zvolna in Žiline.
Največ plesalcev v Ljubljani
Največ maturantov je zaplesalo v Ljubljani pod okriljem Plesne zveze Slovenije, kjer sta bila organizatorja Dijaška skupnost Ljubljana in krovna Študentska organizacija Univerze v Ljubljani v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana. Skoraj 2500 se jih je udeležilo sinhronega plesanja četvorke, ki je za slovenske maturante brezplačno. Za predvajanje četvorke in radijski prenos v vse kraje je poskrbel Radio Slovenija International, ki se je v živo javljal s prizorišč v tujini in Sloveniji že pol ure pred plesnim delom. Oglasili so se tudi organizatorji iz Srbije iz Jagodine in Zrenjanina, s Slovaške, prav tako pa tudi slovenski organizatorji iz Novega mesta, Nove Gorice, Ljubljane, Ljutomera in Maribora.
Nekoč 'plesali' s konji
Idejo za četvorko naj bi dvorjani dobili v 17. stoletju, ko se je v okviru vojaških parad pojavil izraz kvadrilija, ki je opisoval kvadratno oblikovane formacije oz. figure štirih konjenikov in njihovih konj. Predstava je bila zelo priljubljena, zato so ljudje začeli nastopati brez konj. V 18. stoletju je četvorka postajala vedno bolj zapleten ples, od leta 1813 pa prešla v modo in v naslednjih nekaj letih se jo je naučila plesati večina višjega družbenega sloja.
Živahen ples za štiri pare
Četvorka je postala živahen ples za štiri plesne pare, postavljene v kote navideznega kvadrata. Vsak posamezen par je obrnjen proti središču kvadrata. En par je bil imenovan vodilni par, ostali trije pa stranski pari. Ko se je četvorka iz Francije razširila tudi v Nemčiji in v Avstriji, so glasbo zanjo začeli pisati tudi plesni skladatelji tedanjega časa, predvsem Josef Lanner in družina Strauss.
Četvorka tudi med Guinnessovimi rekordi
Bogato in zanimivo zgodovino plesanja četvorke pa ima tudi Plesna zveza Slovenije, saj je imetnik zadnjih treh Guinnessovih rekordov v sinhronem plesanju v letih 2009, 2010 in 2011. Rekordna znamka iz leta 2011 s 33.202 udeleženci še vedno velja za največje število simultano plešočih v četvorki.
V prihodnjih dneh tudi tekmovanja
Čeprav si bodo maturantje kmalu oddahnili in zakorakali v počitniški čas, pa je konec šolskega leta za Plesno zvezo Slovenije kar naporno obdobje. V nedeljo, 1. junija, se bodo v Dobrovi v organizaciji Plesnega mesta za najboljšega v državi pomerili plesalci akrobatskega rokenrola. V nedeljo, 15. junija, pa se bodo na državnem prvenstvu v kombinaciji desetih plesov pomerili plesalci standardnih in latinskoameriških plesov. Tekmovanje bo v Račah organiziral Plesni center Samba.
