Cilji projekta in zahteve omenjenega ministrstva so povečati število plesno gibalno aktivnih odraslih občanov, v PZS pa si želijo doseči, da bi ples postal pomembna rekreativna dejavnost, s čimer bi prispevali k zdravemu načinu življenja celotne slovenske populacije.
V projekt so bile doslej vključene različne akcije in prireditve za mlade kot so Šolski plesni festival, Maturantska parada, vseslovenski Dan za ples. Za starejše pa so organizirali Jenkovo četvorko, Pomladni ples, Mirovniški ples, Kostanjev ples, če naštejemo le nekatere.
Ples za vse
Poleg tega si v zvezi prizadevajo privabiti čim več ljudi vseh starosti k redni in organizirani plesno-rekreativni vadbi, tako v osnovnih in srednjih šolah kot v plesnih šolah in plesnih klubih ter drugih društvih, povezanih s plesno dejavnostjo. Nenazadnje si želijo povezati medklubsko sodelovanje po vsej Sloveniji.
Vabila na plesne prireditve
Na PZS želijo tudi povečati zanimanje za ples tako, da bi ljudem omočili ogled čim več večjih tekmovanj kot so Slovenija Open, Maribor Open, Ljubljana Open, svetovna in evropska plesna prvenstva izvedena v Sloveniji. S tem se namreč povečujejo možnosti za informiranje, osveščanje in izobraževanje prebivalcev oziroma ciljnih skupin.
Na svoji spletni strani ima PZS tudi zapisano, da si želijo v Sloveniji obuditi plesišča, vzpodbuditi obnavljanje plesnih dvoran, izdajanje plesne glasbe – vse zato, da bi čim več ljudi sprejelo ples kot prvino kakovosti življenja.
Plesni tečaji za seniorje
V plesnih šolah in klubih že vrsto let skrbijo tudi za starejšo populacijo krajanov. V ljubljanski Kazini že več kot dve desetletji vodijo tečaj družabnih plesov za seniorje, katere vodi in poučuje Danijel Mišon, lanski dobitnik Jenkove nagrade, ki mu jo je podelila Zveza plesnih vaditeljev, učiteljev in trenerjev Slovenije za doprinos pri razvoju plesne dejavnosti v Sloveniji in tujini.
Redno na vajah in vedno pozitivni
S seniorji rad dela, saj občuduje njihovo neverjetno pozitivno energijo in voljo. Kot še dodaja, ga navdušuje, da prihajajo redno na vaje, da so pripravljeni sprejemati nova znanja, se družiti in prijetno preživljati skupni čas s plesom. "Seveda je treba nekaj prilagajanja tudi z moje strani, da koreografije niso prehitre in da se zahtevnost postopoma stopnjuje," pove plesni pedagog, ki je tudi velik ljubitelj glasbe prejšnjega stoletja. Prav izbor prave glasbe seniorjem dodatno pomaga priklicati veselje do osvajanja novih korakov, saj jim vrti glasbo, ki jo zlahka prepoznajo.
V mladosti ni bilo časa za ples
"Zlata dekleta", ki plešejo v primorski Kazini, so tudi zunaj plesne dvorane zelo aktivna, saj hodijo na jogo, plavajo, hodijo, igrajo golf ali tenis in občasno tudi tečejo. Gordana si je želela plesati že v mladosti, a nikoli ni našla dovolj časa: "Zdaj se mi je želja izpolnila. Ples mi pomeni sproščanje, novo žensko energijo in druženje." Tudi Ireni je ples že od nekdaj veliko pomenil, čeprav v mladosti nikoli ni obiskovala plesnih vaj. "Zdaj imam končno malo več časa in ples mi res zelo veliko pomeni," še pove.
Najstarejši plesalec ima 80 let
"Vzemite si čas, raziščite programe šol, pridite na poskusno vajo. Izberite si pravo zvrst zase," seniorje nagovarja vodja ljubljanske Kazine Silvestra Perčič, ob tem pa dodaja, da je treba izbrati tudi učitelja, ki ima izkušnje in dovolj znanja, ki bo plesalce vodil skladno z njihovimi sposobnostmi gibanja in sledenja plesnim korakom. Po njenih besedah je najstarejši tečajnik v njihovi šoli star 80 let, največ pa je žensk, saj jim to omogoča tečaj, kjer se pleše v skupini in niso vezane na par.
Plesanje za duha in telo
Ples izboljša gibanje, okretnost, vpliva na samozavest, izboljša koordinacijo gibov, s plesom vzdržujemo kondicijo in vplivamo na delovanje srca, ožilja, pljuč, možganov…
Znano je tudi, da ples pomaga premagati ali pa vsaj upočasniti razvoj marsikaterih nadlog starostnega obdobja kot so Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen, osteoporoza, srčno-žilne bolezni. Raziskave kažejo tudi, da kar za 76 odstotkov zmanjša možnosti za razvoj demence.
"Če se premaknejo iz udobja kavča, pustijo vsaj kanček strahu doma, si poiščejo skupino zase, se s vrstniki družijo, malo potijo, veliko hecajo in zraven še migajo, pa je to že najmanj in hkrati največ, kar lahko naredijo zase," zaključuje Perčičeva.
