Ekipa
© 2025 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
rp
rp
29. 01. 2025 · 12:30
13:08
Deli članek:

Ping pong med zvezo in klubi v slovenskem namiznem tenisu

vszi

Tudi v športu s celuloidno žogico v Sloveniji že dolgo ni vse tako, kot bi moralo biti. Uspehi Darka Jorgića marsikaj prikrijejo.

Predstavnik klubov v izvršnem odboru NTZS Matjaž Rus je zaradi po njegovi oceni nesmotrne porabe javnih sredstev in neprimernega odnosa do klubov nepreklicno odstopil s svojega mesta v IO NTZS. Kot je zapisal v javnem pismu, ki ga v celoti objavljamo, v tem vodstvu krovne organizacije ni bilo več moč konstruktivno sodelovati. Odprto pismo so podpisali in se z zapisanim strinjali vsi slovenski klubi, ki so aktualni ekipni državni prvaki v vseh različnih kategorijah (kadetinje, kadeti, mladinke, mladinci, članice, člani).

»Celotno delovanje namiznoteniških klubov, trenerjev, športnih delavcev, igralk in igralcev, njihovih staršev in vseh podpornikov je usmerjeno k družbeno odgovornem delu, športnemu napredku ter vzgoji otrok v zdrave in poštene odrasle osebe skozi zdrav način življenja. Vsak klub si prizadeva za promocijo namiznega tenisa v svojem okolju in na nacionalni ravni.

Za širše delovanje na nacionalni ravni so namiznoteniški klubi v preteklosti ustanovili Namiznoteniško zvezo Slovenije (NTZS), ki naj bi med drugim skrbela za razvoj in promocijo športa, spodbujala mlade igralce ter zagotavljala pogoje za vrhunski namizni tenis. Vendar že nekaj časa opažam, da delovanje Izvršnega odbora NTZS ni usmerjeno v sodelovanje s klubi in razvoj mladih igralk ter igralcev. Namesto tega se pozornost namenja projektom, kjer imajo nekateri vpleteni osebne interese. Najbolj izstopajoči od teh projektov so: Namiznoteniški center v Ljubljani, spletna stran STUPA in organizacija mednarodnih tekmovanj WTT skupaj z lastniškim podjetjem člana Izvršnega odbora.

S tem pismom želim izpostaviti tri kritična področja: mlade reprezentance, nacionalni panožni center v Ljubljani in odnos NTZS do klubov. Menim, da trenutna praksa delovanja NTZS omejuje razvoj igralcev in klubov ter ne izpolnjuje svojega poslanstva.

1. MLADE REPREZENTANCE

Reprezentančne priprave za najboljše slovenske mlade igralce so bile nazadnje izvedene julija 2024 pred Evropskim prvenstvom za mlade. Pred tem so priprave nazadnje potekale pred Svetovnim prvenstvom v Novi Gorici v novembru 2023. Tridnevne oz. enodnevne treninge vseh starostnih kategorij skupaj (od mlajših kadetinj do članic) uspešni trenerji ne smatrajo za priprave, ampak kot prost, nenačrtovan trening. V celotnem letu 2024 tako razen udeležencem Evropskega prvenstva za mlade, ostalim igralcem ni bila omogočena udeležba na nobenih reprezentančnih pripravah. Zgovoren podatek – ena naših najperspektivnejših mladih igralk, Klara Rahotin Pavič, v letošnji sezoni 2. in 1. na kadetskih turnirjih v konkurenci dve leti starejših igralk in 3. na mladinskem turnirju v konkurenci šest let starejših igralk, je nazadnje sodelovala na reprezentančnih pripravah v avgustu 2023.

Za strokovno nadgradnjo klubskega dela bi morala skrbeti NTZS, vendar to že nekaj časa ne poteka ustrezno. Namesto načrtnega dela in povezovanja najboljših igralcev so mladi igralci pogosto le poslani na drage mednarodne turnirje brez ustrezne priprave, kar je lahko škodljivo za njihov razvoj. Nenačrtno delo in pomanjkanje tako strokovnega kot pedagoškega znanja se je pokazalo tudi v poslanem Programu reprezentanc za leto 2025, ki je samo povzetek tekmovanj in navedba članov reprezentanc. Pri tem so bile v reprezentance uvrščene tudi igralke, ki že več mesecev pred tem niso več tekmovalno aktivne. Program je zapisan brez ambicij, usmeritev, širine in poznavanja trenutnih razmer v klubih ali perspektivnosti

posameznih športnikov. Tudi pri tem produktu gre torej za jasen odraz trenutnega dela NTZS z mladimi igralci in igralkami.

Prepričan sem, da pojem reprezentanca ne pomeni samo obisk dragih tekmovanj. Pomeni osebnostni in strokovni razvoj igralcev. Pomeni povezanost in ponos predstavljati svojo državo. Pomeni sodelovanje in zaupanje.

Žal trenutno nič od tega ne obstaja. Mladi igralci in igralke se v reprezentanco v veliki meri ne podajajo s ponosom in veseljem. Reprezentanca za NTZS trenutno pomeni samo birokratsko razdelitev prejetih javnih sredstev in prijavo na tekmovanje. Dodatnih sredstev za razvoj mladih reprezentanc ni bilo pridobljenih že vrsto let. Žal je ravno obratno – sredstva se črpajo iz programa za mlade skozi projekt WTT, nazaj v NTZS, kjer se nato porabljajo za projekte vodstva NTZS kot so spletne strani, plačila birokratskih del, ipd.

Mlajše kategorije pri fantih celotno leto 2024 niso imele selektorja, ki bi redno skrbel za njihov športni razvoj. Kakovost selektorja se ocenjuje na podlagi doseženih rezultatov na klubski in reprezentančni ravni ter zaupanju, ki ga trener uživa pri igralcih. Poleg strokovnega znanja je ključni dejavnik za uspešno sodelovanje in trenažni proces ravno zaupanje igralcev do selektorjev. V kolikor zaupanja ni, takšno stanje ovira kakovosten trenažni proces in omejuje igralce pri tem, da na mednarodnih tekmovanjih prikažejo svoje najboljše predstave. Žal je v vseh mlajših kategorijah pri fantih trenutna praksa točno takšna – igralci nimajo zaupanja do selektorja.

Medtem, ko spremljamo mednarodne uspehe Darka Jorgića in Denija Kožula, se sprašujem kaj je v trenutnih časih narobe, da mladi igralci nimajo niti primerljivega sistema za morebiten razvoj na nacionalnem in mednarodnem nivoju kot sta ga imela Jorgić in Kožul v najstniških letih.

Na področju mladih reprezentanc bi si želel zagotovitev vsaj osnovnih pogojev kot so:

Organizacija reprezentančnih priprav večkrat letno v širši zasedbi, s primernim in zadostnim strokovnim vodstvom, ostalimi strokovnjaki ter sparing partnerji.

Natančen načrt dela za mlade reprezentante, ki bi bil narejen skupaj s klubskimi trenerji reprezentantov, njegovo spremljanje in analizo napredka.

Vzpostavitev redne komunikacije na strokovnem nivoju med selektorji in trenerji reprezentantov. Ta komunikacija trenutno ne obstaja. Selektor reprezentance se ne pozanima in posledično ne ve, v kakšnem psihofizičnem stanju in trenažnem procesu je igralec ob tem, ko ga kot vodja odpelje na drago mednarodno tekmovanje.

Zagotovitev selektorja za vse mlade reprezentance, ki ne bo v eni osebi združeval več funkcij v NTZS in bo lahko mlade reprezentante podrobno spremljal na njihovi športni poti. Združevanje tako pomembnih funkcij v eno osebo, ki hkrati opravlja še mnogo drugih funkcij v NTZS, ni prineslo želenih rezultatov.



2. PANOŽNI NAMIZNOTENIŠKI CENTER V LJUBLJANI

Velika večina najuspešnejših slovenskih igralcev v zadnjih 20 letih je bila vsaj del svoje kariere vpeta v katerega od namiznoteniških centrov. Ti centri so ključni za mednarodni razvoj igralcev, saj najuspešnejši igralci s časom prerastejo klubsko okolje. Trenutni projekt namiznoteniškega centra v Ljubljani ne dosega standardov preteklih centrov v Sloveniji ali tujini. Da treningi potekajo le ob torkih, sredah in četrtkih od oktobra do junija, nikakor ni primerno za nacionalni namiznoteniški center. Prav tako se treningov po enem letu delovanja namiznoteniškega centra še vedno ne udeležujejo mladi reprezentanti, kar kaže, da odgovorni s svojim projektom niso uspeli prepričati igralcev. Treningi v Ljubljani, ki je univerzitetno in tako rekoč geografsko središče Slovenije, bi morali biti najprivlačnejša opcija za kateregakoli od perspektivnih igralcev v Sloveniji. Za delujoč center je skupina redno vadečih igralcev osnovna celica. Te skupine (osnovne celice) trenutni projekt nima in je s takšnim načinom dela ter strokovnim kadrom tudi ne bo imel, saj morajo biti treningi v centru nadgradnja klubskih treningov v lokalnem okolju in ne obratno, kot je praksa sedaj. Drugi osnovni pogoj za delovanje namiznoteniškega centra je motivirano vodstvo, ki je s svojim znanjem in integriteto zgled mladim igralkam in igralcem. Na vse te pogoje sem opozarjal že ves čas, žal je čas pokazal, da sem imel še kako prav. Delovanje v smislu enodnevnega treninga, razdelitev opreme, fotografiranje in še marsikaj pokažejo, da ta namiznoteniški center ne sledi temu, čemur bi naj bil namenjen.

Program dela, ki je bil predstavljen Ministrstvu za šport, se že eno leto ne izvaja, zato me močno skrbi tudi ta relacija. Sam ne želim biti odgovoren za nastalo situacijo.

V programu reprezentanc nisem zasledil, kako se bodo reprezentanti pripravljali, da bodo konkurenčni na mednarodnih tekmovanjih in kako bodo iz leta v leto napredovali. Prav to nalogo bi moral opravljati namiznoteniški center, ki pa do sedaj v drugem letu delovanja ni nič drugega kot večinoma prazna dvorana, ob tem pa za NTZS strošek. NTZS ta projekt namreč konkretno financira – v zadnjem letu je bilo za namiznoteniški center namenjenih več deset tisoč evrov. (najem dvorane, plačilo dela vodje centra ter povrnitev različnih stroškov). Menim, da so imeli člani Izvršnega odbora NTZS in Vodja centra na voljo več kot dovolj časa, da bi ob teh stroških zastavili projekt, ki bi zainteresirane igralce ter igralke privabil na redni trenažni proces v center. Ker smo bili pri tem več kot očitno povsem neuspešni, predlagam zaključek projekta ali korenite spremembe v načinu organizacije in dela. Obstoječe stanje namreč nikakor ne prispeva h kakovosti treningov mladih reprezentantov, jemlje pa prepotrebna sredstva, ki so s strani države namenjena našim mladim igralcem in ne prazni dvorani. Za možnost ljubljanskega treninga starejših rekreativcev, študentov oz. peščice ligaških igralcev se zagotovo ne potrebuje tolikšen finančni vložek s strani NTZS, kar so v preteklosti že uspešno prikazali nekateri ljubljanski klubi.

Želim in pričakujem, da se prevzame odgovornost za nedelujoč projekt Namiznoteniškega centra NTZS v Ljubljani in da se sredstva preusmerijo v delujoč program mladih reprezentanc.



3. NESPOŠTOVANJE KLUBOV

Klubi so temelj namiznoteniške piramide, saj dnevno delujejo z mladimi namiznotenisači, izvajajo treninge, sodelujejo na turnirjih in omogočajo namiznoteniško delovanje na lokalni ravni. Brez tega delovanja se mladi v prvi vrsti sploh ne bi odločali za namizni tenis. Klubi so se v preteklosti v želji po še boljšem delovanju skupaj povezali v Namiznoteniško zvezo Slovenije, ki bi naj klubom ter igralcem pomagala pri njihovem razvoju. Sedaj pa klubi praktično sami skrbijo za razvoj igralcev in igralk, tudi

najboljših v državi. Naloga oz. cilj klubov, ki se usmerjajo v tekmovalni šport, bi moral biti, da igralca/igralko pripelje med najboljše v Sloveniji. Za nadaljnji trenažni razvoj igralcev in uspešno tekmovanje na mednarodnem odru pa bi morala skrbeti zveza klubov (NTZS), kar trenutno ni ustaljena praksa.

Kot predstavnik klubov v Izvršnem odboru NTZS sem venomer zagovarjal interese klubov, vendar sem bil v Izvršnem odboru NTZS odboru preslišan ali preglasovan, včasih celo negativno izpostavljen s strani nekaterih članov. To sem vzel v zakup, saj sem kot predstavnik klubov vedno zagovarjal mnenje tistih, ki so me izglasovali na ta položaj.

Zaskrbljujoče je tudi ignoriranje vodstva NTZS na vprašanja, pozive, prošnje in kritike klubov. Na njih klubi ne dobijo niti odgovorov. Mnenja klubov, ki so ustanovitelji in tako rekoč “delničarji” te zveze, so za trenutno vodstvo NTZS popolnoma nepomembna. Hkrati že več kot pol leta ni opravljeno delo, ki smo ga vodstvu NTZS s sklepom na Skupščini NTZS naložili klubi (npr. Zapisnik skupščine in vložitev Statuta NTZS na UE). Odnos vodstva NTZS do klubov, trenerjev in športnih delavcev nikakor ni na ustrezni ravni.

Člani Namiznoteniške zveze Slovenije, igralci in igralke, trenerji in ostali športni delavci so ob takšnem načinu vodenja NTZS in delovanju skoraj v brezizhodni situaciji. Njihovo dolgoletno delo z igralci in igralkami je na reprezentančnem nivoju razveljavljeno in nespoštovano. Tako ostajajo naši najuspešnejši igralci in igralke brez motivacije za pristop k reprezentanci in posledično zapuščajo naš šport. Razvoj našega športa je na državnem nivoju ustavljen, kar močno omejuje tudi osnovno delovanje klubov.

Odprto pismo je klic na pomoč in poziv k prevzemanju odgovornosti članov Izvršnega odbora Namiznoteniške zveze Slovenije: Tomaža Kralja, Roberta Smodiša, Boruta Mikliča, Darijana Vizjaka, Mitje Županeka, Milane Krmelj ter moje malenkosti za nastalo situacijo.

V kolikor odgovorni in zgoraj navedeni ne morete spremeniti delovanja NTZS v prid klubom in predvsem športnikom, vas prosim, da prepustite svoje mesto nekomu, ki bo to lahko storil.

Sam sem naredil vse kar je bilo v moji moči, da bi bili klubi slišani in videni. Kljub mojemu naporu je kolesje glasovanja venomer prezrlo mojo željo, da se prisluhne težavam klubom. Ker sem porabil vse možnosti za izboljšanje stanja, mi ne preostane drugega kot da nepreklicno odstopim s položaja predstavnika klubov v Izvršnem odboru NTZS.

Na tem mestu se iskreno opravičujem, če sem koga v tem času osebno prizadel. Vse kar si želim je, da si namiznoteniški klubi med seboj zaupamo, pomagamo in pogledamo v prihodnost namiznega tenisa. Še vedno sem se z veseljem pripravljen vrniti v vodstvo NTZS in pomagati namiznemu tenisu na poti razvoja, a v trenutni vodstveni ekipi NTZS ne želim sodelovati, saj z načinom delovanja žali mojo osebnost, znanje in spoštovanje vseh klubov.

Verjamem, da bodo tisti, ki so me na Skupščini NTZS izglasovali, razumeli, da ima vsaka zadeva svoje meje in moja je bila dosežena. Hvala za dosedanje zaupanje z željo, da se naš šport usmeri na pravo, športno pot.



Matjaž Rus

Predstavnik klubov v IO NTZS in predsednik NTK Logatec