Po ne najboljšem startu v sezono, ko je na uvodnem sprintu v Ruki na 42. mestu ostal brez finala, mu je na prizorišču OI 1994 šlo vse po načrtih. Po 17. mestu v kvalifikacijah je v četrtfinalni skupini končal na četrtem mestu in tedaj zadnjem v čakalnici za polfinale. Tam je ostal do konca in nato tekel v prvi polfinalni skupini, skupaj s poznejšim zmagovalcem, Norvežanom Johannesom Høsflotom Klaebom in Francozom Lucasom Chanavatom. Šimenc je ponovil prejšnji nastop, le da je tokrat prišel do boja za tretje mesto in bil na koncu četrti z 0,98 sekundo zaostanka za Klaebom. Tretji je bil Norvežan Erik Valnes in je tako kot Miha čakal na razplet drugega polfinala, ki pa je bil hitrejši in sta oba izpadla.
"Ta šprint je bil zame res uspešen, glede na to, da se v petek na tekmi na razdalji (bil je 62. op. p.) res nisem počutil dobro. Popoldne sem čutil bolečine v nogah. Res sem bil zelo, zelo presenečen, kako se je telo odzvalo, odtekel sem tako dobre kvalifikacije kot še nikoli v življenju. S tega vidika sem res zelo vesel. Vedel sem, da bo res težko priti med 30, ker je na štartu toliko Norvežanov. Proga je bila hitra, le dobrih pet sekund zaostanka je bilo za prvih trideset. Malo je zmanjkalo za finale, tega bom še počakal, sezona je še dolga. Zdržal sem vse teke, nikoli nisem odpadel, vedno sem bil zraven, kar pomeni, da je forma tu, da smo delali dobro. To je potrebno zdaj ohranjati, mogoče delati še na taktiki. Večkrat kot bom prišel v tako situacijo, bolj se bom znal znajti in upam, da že pride to finale, ki ga že težko čakam," je bil navdušen po sobotni preizkušnji.
Tekel bo le, če bo zdrav
Nejcu v lanski sezoni ni šlo vse po načrtih, vmes je bilo tudi nekaj zdravstvenih težav: "Poškodbe in bolezni so se začele že v pripravljalnem obdobju. Ko se je začelo zares, se je moja forma začela dvigovati. Ko sem bil nekje na vrhuncu in bi moral začeti res dobro teči, se je zgodil covid. Po njem sem se pred Tour de Ski nekako na silo vrnil nazaj, še napol bolan. To je bila moja velika napaka. Človek bi si mislil, da bi se po toliko sezonah to že lahko naučil, a želja je bila prevelika. Dolgo nisem več prišel nazaj. Pred novo sezono mi je bilo glavno vodilo, da grem na start samo stoodstotno zdrav in pripravljen."
Nejc v pripravljalnem obdobju ni imel nobenih zdravstvenih težav. Potem ko je lani več pozornosti posvečal količini, se je letos bolj posvečal specifiki treninga. "Treningi so bili letos precej bolj naporni. Predvsem sem vesel, da se je sprint dvignil na višjo raven. Želja je bila, da se v njem redno uvrščam med prvih 30, torej v finalni del. To pomeni tudi dvig samozavesti, pri sebi sem že opazil, da drugače tečem. Vsako sezono si želim preseči svoj najboljši rezultat, ki je za zdaj sedmo mesto," je ta dosežek torej zgrešil le za mesto.
Davos nova priložnost
Nova priložnost Logatčana čaka že v petek in soboto v švicarskem Davosu, kjer bosta najprej ekipni in nato še posamični sprint, oba v prosti tehniki. Na prvem mu bo družbo delal še mladi 21-letni Nejc Štern, ki se je na obeh letošnjih sprintih prebil v finale in ju zaključil na 17. in 27. mestu. Vsekakor sta skupaj sposobna najmanj preboja v finalni del med najboljšo petnajsterico in tam vsaj med deseterico.
Glede turneje Tour de Ski si Logatčan še ni na jasnem, ali jo bo tudi končal. "Šel bom iz tekme v tekmo in se odločal glede na zdravstveno stanje, formo in fizično pripravljenost. To velja tudi za vse ostale tekme. Če kdaj ne bo šlo, se bom raje umaknil na trening in se nato vrnil na tekme. Glavni cilj bo svetovno prvenstvo v Trondheimu, ki ga že komaj čakam," se tega veseli Nejc, ki je z ženo in sinovoma (štiri in dve leti) po prejšnji sezoni užival na Tenerifih in poleti še v kampiranju na Korziki.
