Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Patricia Nagashi Brilli
Patricia Nagashi Brilli
06. 12. 2024 · 12:41
Deli članek:

Slovenski rekordi na svetovnem prvenstvu

Tony Maher

Konec novembra se je v nemškem mestu Riesa odvijalo svetovno prvenstvo v show plesih, kjer se je pomerilo tudi več kot tristo slovenskih plesalcev. Kar devetkrat je najboljšim zadonela Zdravljica. Po pričanju mnogih pa je bilo vzdušje v Riesi prav posebno tudi zato, ker se po več desetletjih odrske luči v WM-Halle za plesalce svetovnih prvenstev za vedno ugašajo.

Z gotovostjo lahko zapišemo, da je bil med najuspešnejšimi Slovenci koreograf in trener Matevž Česen, saj je s svojo ekipo iz ljubljanskega plesnega kluba Bolero prav on prejel vsa odličja. Ob tej priložnosti je povedal: "Letos je za mano 15. sezona in nov rekord z devetimi svetovnimi prvaki na isti tekmi. Vmes je bila že moja jubilejna 50. zmaga na svetovnem prvenstvu. Teh pa se je zdaj nabralo že 55, med njimi pa večina skupinskih, saj med drugim s člansko formacijo že 15 let držimo naziv državnih prvakov in devetkrat svetovnih prvakov."

Med najboljšimi člani so bili Jakob Kavšek kot solist in med dvojicami z Matejem Vouškom, najboljša ženska dvojica sta bili Zarja Čerkez in Iva Senica. Slednja je tudi zmagala kot solistka med starejšimi mladinkami. Svetovni prvaki so tudi člani male skupine, ki so odplesali Narcissism, in člani velike formacije z naslovom točke Overthinker.

Ideje med drugim išče tudi v arhitekturi

Pri svojem delu Česen priznava, da je najtežje najti pravo idejo, ki jo show ples zahteva, in jo povezati v zgodbo, ki bo s plesom dovolj razumljiva. Največkrat izhaja iz različnih rekvizitov, scen in arhitekture ali iz kratkih igranih filmov, ki mu dajejo navdih za nove plesne zgodbe. Ne moti ga, da gledalec ali sodnik zgodbo razume na več načinov, upa le, da si znajo postaviti vejice in pike ter ustvariti svojo zgodbo. »Nikakor nisem pristaš preprostih zgodb na prvo žogo in s tem si stvar zagotovo otežim, saj želim pričarati kratko gledališko predstavo in ne le hecnega dvominutnega nastopa,« pojasnjuje.

Najraje dela s "svojimi"

Najraje dela s "svojo" ekipo, saj skupaj ustvarjajo, se pogovarjajo, sodelujejo. "Plesalce poznam in oni mene, zato smo pri tem strpni drug z drugim, ker pri meni ni kratkih in lažjih poti. Grem po težji poti, kompliciram, preizkušam in šele potem izberem. Vsekakor to ni lahko za nobenega od nas," pripoveduje in dodaja, da nerad koreografira za druge plesne skupine ali posameznike, saj po njegovem mnenju manjka prav omenjeni proces. "Predvsem pa si ne želim delati sam sebi konkurence in tega ne delam mojim plesalcem, ki si tega res ne zaslužijo. Z drugimi ekipami raje sodelujem pri treniranju, tehniki, kakšnem nasvetu in pomoči," še pove.

Da so treningi showa res naporni, zahtevni in obsežni, pove tudi svetovni prvak Jakob Kavšek, ki ples usklajuje še z obveznostmi na fakulteti: "Gib je potrebno uskladiti z rekvizitom, ki je bil letos še posebej svojeglav. Trenirali smo že pred državnim prvenstvom, ki je bil konec junija."

Okvir postavi hitro, sledijo meseci garanja

"Možgani mi delajo ves čas po malem, razmišljam kaj in kako," opisuje kreiranje svojih plesnih točk in pove, da okvir skupinske koreografije postavi v dokaj kratkem času. "To je v času priprav, ki trajajo tri do štiri dni vsak dan po osem ur intenzivnega ustvarjanja. Potem pa začnemo stvar od začetka postavljati, spreminjati, fiksirati in trenirati, kar traja naslednje tri mesece. Pri solistih in parih se koreografije postavijo mnogo hitreje. Potem pa se trenira več mesecev," na kratko predstavi svoje delo, a vendar prizna, da včasih tako intenzivno razmišlja, da so tudi noči težke.

Včasih mu nič več ni všeč...

"Celotno ustvarjanje, iskanje glasbe, kreiranje kostumov in scene, koreografiranje in režiranje je gotovo daljši in najnapornejši del sezone, a samo treniranje se mi zdi pomemben del vsega, da stvar res zaživi, zato tudi temu namenim – če se le da – čim daljši čas," pripoveduje in doda, da se mu zdi, da se skozi leta določene stvari ponavljajo, ker je res težko biti vsako leto z dvajsetimi koreografijami svež, drugačen, nov. "Prav tu je težava, da mi je že vse preveč isto, da mi ni nič več všeč. Letos sem šel čez res težko obdobje, do sedaj si nisem priznal, da je pritisk tako velik, kot je v resnici, pa sem ga preganjal s subjektivnostjo pri plesu in posledično nepredvidljivostjo, ker je res vsaka tekma zase, druge ekipe, drugačen oder in sodniki. A žal me je le-to začelo zelo omejevati. Zato sem začel sprejemati drugačne odločitve ter delo. To potrebuje svoj čas, a delam na tem. Na vse to so gotovo vplivali tudi vsi vrhunski rezultati v zadnjih desetih letih," še priznava izjemen umetnik, ki je letos prejel laskav naziv Plesne zveze Slovenije kot ambasador plesa.