Najvišji rezultat med Slovenci je v članski kategoriji dosegla Živa Horvat. V disko plesu je bila 10., za svetovno prvenstvo pa se je začela pripravljati v začetku avgusta s skupnimi kondicijskimi treningi ter sestavljanjem nove koreografije za disco solo in slow. V septembru je spet plesala omenjeni koreografiji ter delala na vzdržljivosti.
"Z rezultatom sem zelo zadovoljna, saj je konkurenca velika in zdaj komaj vidim, kaj lahko še izboljšam za naslednje leto, da bi bilo dovolj za finale," je dejala Horvatova.
V disko slow četrta
Preizkusila se je tudi v disko slow disciplini, ki je bila letos poskusna – kot svetovni pokal. Naslednje leto bo v tej disciplini že organizirano prvenstvo. "Za disco slow svetovni pokal sem imela neka pričakovanja, saj sem si junija na svetovnem pokalu priplesala tretje mesto. Vedela sem, da sem sposobna priti v finale, ampak sem vseeno šla v to tekmo zelo sproščeno in osvojila četrto mesto," je še povedala in dodala, da se želi za prihodnje leto še nadgraditi in izpopolniti svojo izvedbo.
Slovenci imajo veliko možnosti v disko showu
Disko show ni novost, poudarja njen trener Dejan Zečević in dodaja, da omenjeno zvrst Skandinavci plešejo že več kot dve desetletji. "Ker je zvrst precej podobna modernu, so morali prilagoditi pravila, da bi jih lahko vpeljali na tekme IDO, zato so zdaj kostumi enako bleščeči kot pri disku, pleše se v krogu na glasbo organizatorja, prav tako sta skupni minuti kot pri disku," pojasnjuje Zečević, ki tudi meni, da imamo Slovenci v prihodnje lahko zelo dobre rezultate pri tem plesu, saj so plesalci tehnično zelo dobro podkovani v jazz plesu. "Tudi Živi bolj leži disko show, saj je bolj umetniška duša in ni tako eksplozivna kot to zahteva disko ples, ki je precej podoben atletiki," dodaja Zečević.
Fantov le za vzorec
Disko disciplina je v večini ženska, saj je plesalcev morda le za vzorec, pojasnjuje Zečević, ki je nekoč tudi sam tekmoval v tej disciplini. "Lahko povem, da je disko ples – kar zadeva fizične pripravljenosti – veliko težji od ostalih. A fante zagotovo odvrnejo kostumi, ki so polni bleščic. Fantje smo vseeno bolj kul!" v šali pove.
Več ur za brezhiben videz
Dekleta sicer porabijo veliko časa, da bi imela brezhiben videz na tekmovalnem odru. "Če je tekma ob 9. uri, se začnejo urejati že ob 5. uri. Velikokrat se priprave začnejo že dan prej; vsaj za tiste, ki želijo lepe kodre," še pove.
Tudi dvorana je bila glamurozna
Povedal je še, da je bila tudi plesna dvorana okrašena v lesketajočem slogu tega plesa in da organizatorji držijo visoko raven organizacije: "Velik poudarek je na plesalcih, finala so bolj gala, mimohod finalistov in napoved je bolj glamurozna, rojstnodnevne slavljence pokličejo na oder, vodje reprezentanc imamo zjutraj vedno nekakšne igre, da tudi mi tekmujemo za državo…"
Na tekmo le tiste, ki so vadile od avgusta
Letos so Slovenijo zastopale le štiri plesalke plesnega kluba Zeko, ki ga vodi Zečević. Kot je pojasnil, se jih je uvrstilo veliko več, a je tekma daleč, kar pomeni tudi večje stroške. "Če nisi stoodstotno pripravljen, greš tja gledat na uro, kar je pa predrago," še pojasni in doda, da gredo Skandinavci že v avgustu v šolo, kar pomeni, da avgusta že trenirajo na vso moč in tekmujejo, naši tekmovalci pa so takrat še na morju. "Za disko moraš bit zelo dobro pripravljen, saj so gibi eksplozivni, polno je preskokov, visokih brc, tu je potrebna velika gibljivost. Veliko je tveganje poškodb, če plesalci niso stoodstotno pripravljeni. Včasih smo se pol sezone ukvarjali s sanacijami nategov mišic, z zvini… Zato sem letos na tekmovanje poslal samo tiste, ki so na polno vadili že v avgustu," pojasnjuje Zečević.
