Tekmovanje je potekalo v dveh delih. V kvalifikacijah je Tiršek zasedel šesto mesto, v finale se je uvrstilo osem najboljših. Če odmislimo prvi strel 9,8, mu je v njem šlo kot po maslu. Iz strela v strel je bil bolj zbran, predvsem pa lovil konkurenco. Z dvema izvrstnima streloma, 10,7 in 10,8, se je po 18. strelu prebil na prvo mesto, ki ga do konca ni več izpustil. Najbližje mu je bil domačin Tanguy de la Forest, pred katerim je imel po 20. strelu 0,1 kroga naskoka, po 22. pa 0,3 kroga. Na koncu je zmagal z 0,2 kroga prednosti. Dosežek 253,3 v finalu pa je tudi nov paralimpijski rekord, prejšnjega je imel z 252,8 Šved Philip Jonsson iz Tokia. Branilec te zmage se tokrat ni uvrstil v finale. Bron je dobil Korejec Huntae Seo.
"Manjkalo mi je zlato, velikokrat sem bil blizu. Verjel sem in vztrajal, v tej medalji je 20 let predanosti, garanja in trdega dela," je po osvojeni zlati, tudi z nekaj solza v očeh, dejal Tiršek in potem še dodal: "Verjetno sem eden najmočnejših tekmovalcev, ko gre za osredotočenost. Ko sem s prvim strelom zadel 9,8, sem si rekel: medalja je tvoja. Nisem več popuščal. Uspeh pa je še toliko večji, če vemo, da so Francozi vse vložili v ta finale, da bi vzeli zlato. Imajo izvrstnega strelca Tanguya de la Foresta, ki beleži vrhunske rezultate. Sem pa ga tudi lani premagal v finalu na EP, letos sem to ponovil na paralimpijskih igrah."
Lea, Andreja, fizioterapevti...
Tudi ob slavju ni pozabil na ekipo in vse, ki ga ob tem podpirajo. "To kolajno bi si marsikdo zaslužil. Strelstvo je individualen šport. A če tu ekipa, zbrana okoli mene, ne bi bila složna, potem posameznik ne more osvojiti ničesar. Na tem mestu milijonkrat hvala fizioterapevtom v Celju, tam so mi vrata odprta, kadarkoli jih rabim. Tu je moja Lea, ki kuha in pere, skrbi zame in me tudi 'brcne v rit', ko je treba iti na trening. Moja nova trenerka Andreja Gorjup vsako sekundo prostega časa posveti mojemu treningu. To se nam je obrestovalo. Mali kaliber treniram v Kidričevem, letos sem bil dvakrat na pripravah v Prekmurju, za kar se jim zahvaljujem. Veliko kilometrov je za nami. Na koncu bi čestital tudi sebi, ker sem vztrajal," je povedal strelec iz Gornjega Grada, ki trenira pod taktirko trenerke Andreje Gorjup, učiteljice z OŠ Venclja Perka, v ekipi pa je letos prvič tudi fizioterapevt Luka Vukan.
Peto odličje
Tiršek je v svoji paradni disciplini prišel do svoje četrte, skupaj že pete paralimpijske kolajne. Drugi je bil tako v Londonu 2012 kot v Riu 2016 in Tokiu pred tremi leti. Eno bronasto kolajno ima še v disciplini zračna puška leže R5 iz Tokia pred tremi leti. Tirškov nastop v Franciji si je v družbi Damijana Lazarja (predsednika Zveze ŠIS-SPK) in dr. Bora Štrumblja (vodje slovenske paralimpijske delegacije) ogledal tudi mag. Dejan Židan, državni sekretar, pristojen za notranji trg, šport in lesarstvo na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.
53. kolajna, 15. zlata
Slovenski športniki so po zaslugi Tirška zdaj v seštevku kolajn na igrah, tako tistih, ko so še nastopali v nekdanji skupni državi, kot igrah v obdobju samostojnosti, pri številki 53. Tirškovo odličje je 52. na poletnih igrah (15. zlato), eno je tudi z zimskih iger.
Smola v streljanju leže
Dva dni po izjemni tekmi in zmagi je Franček Gorazd Tiršek na tekmi z zračno puško leže v kategoriji R5 v kvalifikacijah (pa tudi na koncu) pristal na devetem mestu in za las, desetinko točke, ostal brez finala. Paralimpijski prvak je postal Francoz Tanguy de La Forest, srebro je osvojil Brazilec Alexandre Augusto Galgani, bron pa Japonka Mika Mizuta.
"Težko je karkoli reči, boli me, kje so odhajale desetinke. Dal sem vse od sebe, trudil sem se. Dejansko sem zaključil pet minut pred koncem, potem pa počival oko, ki mi danes ni služilo. Verjetno tudi zaradi slabega spanca. Zbudil sem se okoli polnoči in potem do jutra nisem spal. Ste pa lahko sami videli: ko je bil oko ostro, sem naredil serijo 107,6, kar je bila celo najboljša serija kvalifikacij. Verjetno znam ustreliti dobro," je po tekmi razmišljal Franček Gorazd Tiršek, ki je nekaj počasneje začel kvalifikacije, potem v 3. seriji postavil najboljši rezultat serije kvalifikacij, proti koncu pa popustil in za desetinko zgrešil finale v disciplini, kjer je bil v Tokiu bronast.
"Nisem vedel, kje se vrtim. Po občutku se mi je zdelo, da sem nekje na robu finala. S tem se nisem obremenjeval. Počival sem oko in iskal pravo ostrino. Nisem hotel na pamet in na srečo," je povedal, da med tekmo ni vedel, kam ga bo uvrstil rezultat. "Težko bi rekel, da je bila na prvi tekmi sreča na moji strani. Rekel bi, da so se mi na prvi tekmi moj trud, znanje in predanost poplačali vse za nazaj, na drugi pa mi je zmanjkalo sreče," je za konec izpostavil še faktor sreče, ki mu je tokrat obrnila hrbet.
Za Tirška je bil ta nastop zadnji z zračno puško, jutri, 4. septembra, bo nastopil še z malokalibrsko puško v disciplini R9, kjer njegova trenerka Andreja Gorjup verjame, da se bo pokazal v dobri luči.
