Po mnenju Matevža Česna, enega njenih trenerjev v ljubljanskem Boleru, je izjemna plesalka. Pleše različne stile in le stežka se odloči za najljubšega. »Vsak stil zase je poseben in vsakega rada plešem. Če pa moram enega izpostavit, je to jazz, saj sem tudi po naravi zelo sproščena, vedno napolnjena z energijo in vesela, zato tudi na odru rada za gledalce pripravim zabavo, da vsi začutijo mojo energijo, ki jo želim prenesti na ostale,« je dejala Iva, ki raje dela v skupini, čeprav je izvrstna solistka – tudi z malo skupino in formacijo je posegla po zlatu – saj pravi, da se nervoza pred nastopom razporedi med soplesalce. »V skupini je posebna energija, ki jo odseva vsa formacija ali mala skupina. Res je dober občutek, ko dihamo vsi kot eden,« trdi Senica, a prizna, da ima vse svoje pluse in minuse. »Ko nastopam kot solistka, sem popolnoma odvisna sama od sebe, od svojega nastopa. Ko plešem v skupini, je več faktorjev, ki lahko vplivajo na moj nastop. Za par pa bi lahko rekla, da je zopet nekaj posebnega, razred zase. Predstaviti ples občinstvu je že samo po sebi nekaj posebnega. Če pa si oder delim z najboljšo prijateljico Zarjo Čerkez, je pa občutek še bolj poseben, zadovoljstvo še večje,« še dodaja mlada plesalka, ki je letos tudi uspešno zaključila prvi letnik športnega oddelka bežigrajske gimnazije.
Na tekmah pokaže svoj napredek
Senica pravi, da ni vse v tekmovanjih, a vendar vsako sezono občinstvu pokaže, kaj je s trenerji skupaj ustvarila, da jim pokaže svoj napredek. »Za tekmovanji je veliko vaj, odrekanja, potenja v dvorani in res vse te priprave, ki jih opravimo, preden postavimo koreografijo na oder, so neizmerne in nepredstavljive,« pripoveduje ter dodaja, da jo poleg tekmovanj polni tudi ples na splošno, zato je tudi zelo uživala, ko jo je trener Matevž Česen povabil, da skupaj z njim v tujini izvede plesno delavnico.
Na tekmovanjih ji je najtežje ubraniti prvo mesto. »Ko enkrat dosežeš lovoriko, so tu občinstvo, sodniki, trenerji, plesalci, ki so v pričakovanju nečesa še boljšega. S tem pride tudi nekaj pritiska, saj jih ne želim razočarati. Vedno upam, da bo moj najboljši nastop dosegel neka pričakovanja. Ples je namreč zelo subjektiven šport, tu ni štoparice, ki bi izmerila, kdo je najhitrejši, da zmaga. Je subjektivno mnenje vsakega posameznika in se moraš vsakič potruditi in upati, da boš očaral množico in sodnike, da jim dokažeš, da si ti tisti, ki si zasluži prvo mesto.«
Kot pravi, letošnjih zmag ni pričakovala. »Je pa res, da niso rezultati tisti, ki te definirajo. Pred vsako tekmo si s trenerji zastavimo neke cilje. Prvi je, da odplešeš in ko prideš z odra si zadovoljen s svojim nastopom. Drugi cilj je, da je zadovoljen trener. In tretji je rezultat. In če izpolniš prva dva cilja, sem mnenja, da bo tretji cilj definitivno prišel ob pravem času.«
Poleti le krajši oddih
Trenira vsak dan z izjemo vikendov, a se tudi slednji v času tekmovalne sezone napolnijo s treningi. Povprečno na teden trenira 10 do 12 ur. Tudi med poletjem ostaja aktivna, saj se redno udeležuje plesnih delavnic in seminarjev, kjer bogati svoje plesno znanje in izpopolnjuje plesne tehnike. »Seveda si z družino privoščimo teden ali dva oddiha ob morju, da si napolnimo baterije. Še posebej po državnem prvenstvu!« poudarja Senica in dodaja, da ji ni težko priti nazaj v formo, saj plesnih koreografij ne pozabi čez noč. »Je pa zato potrebno več delati na kondiciji, da nastop zopet zgleda lahkotno,« pripoveduje ljubiteljica narave, ki uživa tudi v glasbi, kaj dobrega speče ali pa ustvarja.
Mladi naj gojijo ljubezen do plesa
»Mladim plesalcem bi svetovala, naj še naprej skrbno gojijo svojo ljubezen do plesa, saj je ples resnično nekaj neverjetnega. Je način izražanja, ki te nauči strpnosti, kako se spopadati s tremo, kako delovati pod pritiskom. Predvsem pa ti nudi vztrajnost in organiziranost. Tekmovati ali ne pa je vprašanje, na katerega lahko odgovori le vsak posameznik. Jaz trdim, da ja, saj ni boljšega občutka, kot ko se postaviš na oder, vsi gledalci gledajo le tebe in po končanem nastopu ti vsi ploskajo,« dodaja Senica, saj pravi, da je res poseben občutek, ko dobiš priložnost, da se pomeriš s tekmovalci iz drugih držav.
O izjemni plesalki, ki jo bo pot morda zanesla v pravo, morda v fizioterapijo, morda v predavalnico, zagotovo pa pravi, da jo bo ples pri tem spremljal, je spregovoril tudi Česen: »So plesalci, ki so izjemni in so plesalci v pravem pomenu besede in ena takih je gotovo Iva Senica. Gre za plesalko, ki se bo na odru vživela v katero koli vlogo in predstavila sodnikom jazz, modern in show ples. Težko rečem, kateri je njen stil, saj je v vsakem izjemno prepričljiva. Njen nastop je dovršen v tehničnem in umetniškem smislu. Na odru Iva uživa, pleše, koketira, se igra s publiko in sodniki, tudi trenerja vmes pogleda in takrat veš, da ima to. Gre za plesalko, ki ne mara številnih ponavljan. Raje dela izjemno kvalitetno in z manj ponovitvami in to pije vodo, če se takrat, ko pleše koreografijo, res osredotoči in da vse od sebe in vsak trening izpelje, kot da gre za pravi nastop. Iva ples dojema kot šport, saj se na njega tudi tako pripravlja, z motivacijskimi besedami, da res verjame vase in mi vsi z njo. Ima psihično pripravo kot vrhunski športniki, ki jih gledamo na malih ekranih. Takih plesalcev je malo – upam si trditi, da jih ni. Za njo me je malokrat strah, če ji bo uspelo. A vedno ni vse odvisno od trenerja, koreografa ali plesalca, saj so še številni drugi dejavniki, ki se morajo pri plesu zliti skupaj, da pripeljejo do zmage. Ponosen sem, da sem lahko trener takšnim izjemnim plesalcem.«
