»Zdi se mi, da samo kuham in kupujem hrano! Ampak imam srečo, da rada in z veseljem kuham ter raziskujem nove recepte,« pripoveduje Mateja Kremljak, mama Iana Hotka, svetovnega mladinskega prvaka v hip hopu in poppingu. Mladi prvak dnevno poje pet velikih obrokov, poleg tega si privošči še dodatno malico: »Pazim, da jem hrano, bogato z ogljikovimi hidrati in beljakovinami, kot so meso in testenine. Obožujem zelenjavo in sadje: jajčevce, brokoli, solate …«
Tudi Tina Mali, mama svetovne mladinske prvakinje v modernu Maksim Mali in njene sestre Liane Mali, ki je prav tako stala na najvišji stopnički svetovnega prvenstva z jazz formacijo, veliko razmišlja o pravilni in predvsem zdravi prehrani za svoji tekmovalki. Nasvete za zdrave prigrizke, ki so po njenem mnenju predvsem enostavni za pripravo, deli na Instagramu. »Redno preverjam, kaj imata dekleti v šoli za kosilo, nato pa to 'popravim' z obrokom doma,« pravi Malijeva in doda, da določene vitamine in minerale zaužijejo tudi kot prehranske dodatke.
Nekdanja tekmovalka je diplomirana dietetičarka
Katja Simić je nekdanja tekmovalka hip hopa z licenco trenerja športnega plesa, ki je še vedno aktivna plesna učiteljica, vaditeljica športne rekreacije za odrasle in starejše. Življenjske okoliščine so jo potisnile na pot do diplome dietetičarke Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem. Danes skoraj magistra prehrane na Biotehniški fakulteti v Ljubljani se je prehrane za plesalce lotila zelo sistematično, saj za pravilni jedilnik potrebuje številne podatke: koliko ur treninga na dan opravi plesalec, kakšni so treningi – kondicijski ali tehnični, so treningi zjutraj ali zvečer, koliko časa mine med enim in drugim treningom, koliko časa plesalca loči do tekmovanja …
Profesorica s fakultete za šport predlaga jedilnik
Izr. prof. dr. Petra Zaletel, prof. šp. vzg. z ljubljanske fakultete za šport mladim plesalcem ponuja jedilnik: »Predlagam, da se razporedi pet obrokov dnevno, na vsake tri ure, da so ti sestavljeni iz raznovrstne prehrane – vključujejo 60–70 % ogljikovih hidratov, 20 % beljakovin in 15–20 % maščob –, da se ogljikovi hidrati uživajo zjutraj in prek sredine dneva, zvečer se jih zmanjša, beljakovine pa obratno oziroma se jih uživa razdeljene prek celega dneva dokaj enakomerno, ko smo še v dobi rasti in razvoja.«
Kaj storiti pred tekmo?
»Za vrhunski športni nastop je pomembna preskrbljenost telesa z ogljikovimi hidrati, ki so prvi energetski vir telesu. Zato bi jih morali v dneh pred pomembnim tekmovanjem telesu dovajati kvečjemu več, ne manj … Je pa res, da je treba skrbeti za pravilen vnos vseh makrohranil – ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob – v pravilnem razmerju veliko prej, da lahko nadzorujemo telesno maso, ne tik pred tekmovanji,« meni Zaletelova.
Kaj jesti med tekmo?
Simićeva, ki je tudi ustanoviteljica spletne strani Dietetik priporoča, dodaja: »Dobra prehrana tik pred tekmo nam ne bo dvignila rezultata, ga pa slaba hitro lahko pokvari. Plesne tekme so sicer dolge, a nikoli nismo na odru več kot nekaj minut. Vmes imamo čas za regeneracijo, okrepčilo. Tega časa veliko plesalcev ne izkoristi dobro. Vmes pijejo gazirane pijače, morda pojedo hrano, ki jih napihne, in posledično lahko to potem slabše vpliva na njihov nastop, ali zaradi slabega telesnega počutja, morda celo prebavnih težav, ali pa zaradi slabega počutja z vidika samozavesti, ker imaš na primer plesni dres z odprtim trebuhom, ki pa je po tej malici zdaj ves napihnjen in velik. Zelo nevarno je tudi izpuščanje obrokov ali vnosa tekočine. Sploh kakšni posebni plesni dresi so zapleteni za slačenje in oblačenje, potem pa se sliši – žal pogosto tudi od trenerjev –, da naj ne pijejo, da ne bodo hodili na stranišče, saj bo težko zaradi dresa. To nikakor ni dober nasvet za športnika plesalca! Dehidrirano telo ne bo moglo dobro plesati.«
Simićeva še poudarja, naj se jedilnik pripravi brez dopolnil, športne prehrane (šejkov, tablic …) in ostalih bližnjic. Teh naj se po njenem mnenju poslužujemo le v skrajnem primeru, ko res ne gre drugače. »In vedno brez sladil!« opozarja.
Prigrizki so dovoljeni
Pri plesu je zelo pomemben tudi estetski vidik, zato se največkrat plesalke odrekajo sladkim pregreham. A vendar ima Zaletelova rešitev v zdravih prigrizkih: »Za plesalce so to na primer sadni prigrizki, kakšne energetske ploščice, torej ogljikovi hidrati v tekoči ali trdi obliki. Pri večji količini treninga, predvsem pri visoki intenzivnosti treninga, lahko predstavljajo tudi enostavni ogljikovi hidrati 10–20 % vsega vnosa hidratov. To pomeni, da si lahko takrat privoščimo tudi kakšno vrstico čokolade, seveda. Bolj bi sicer priporočala črno čokolado, vendar pa pri veliki količini treninga ne bo škodila tudi nam bolj priljubljena.«
Simićeva po vadbi svetuje čokoladno mleko: »Po telesni aktivnosti je dobro pojesti nekaj sladkorja, da se regeneriramo, a potrebujemo tudi beljakovine. Tudi banana naj bo vedno v športni torbi.«
Zdrava hrana in zdravo prehranjevanje
Tako Zaletelova kot Simićeva poudarjata, naj bo na prvem mestu zdrav odnos do hrane in zdravega prehranjevanja. »Nekritično hujšanje otrok in mladostnikov je tako velika strokovna napaka in tu morajo svojo odgovornost prevzeti tudi trenerji in koreografi. Če vidiš, da ima neki otrok malce bolj polno postavo, mu prilagodi plesni dres, da bo skladen in še vedno lahko zgleda lepo,« dodaja Simićeva. Zaletelova pa dodaja: »Da je že tako preveč plesalk z nizko energetsko razpoložljivostjo, kar velikokrat pomeni, da imajo težave z rednimi menstruacijami, pomanjkanjem železa, večjo nagnjenostjo k poškodbam in v odrasli dobi z zgodnjim pojavom osteoporoze … Zato bi morali jesti normalno – zdravo in raznovrstno hrano.«
