PZS je danes ena največjih zvez v Sloveniji, po besedah Janeza Kocijančiča, nekdanjega predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije, pa tudi ena najbolje organiziranih športnih organizacij v Sloveniji. V letu nastanka je PZS – takrat se je imenovala Zveza plesnih organizacij Slovenije – združevala le plesalce standardnih in latinskoameriških plesov. Sledili so plesalci rock'n'rolla, kot najmlajša med tekmovalnimi pa je nastala sekcija modernih tekmovalnih plesov – ali show, kot so ji rekli ob nastanku leta 1989.
Razvoj je prišel preko oceana
Živković se spominja desetletja pred nastankom omenjene sekcije, ko so se s kolegi šele spoznavali z novimi plesnimi zvrstmi, ki so prihajale z druge strani luže: "V takratno Jugoslavijo je na pobudo Ameriškega kulturnega centra prišla plesna učiteljica Judy Ann Bassing. Nad nami plesalci je bila navdušena in se nato vsako leto vračala ter pripravljala po uro in pol ali dve uri dolge prestave, ki smo jih izvajali kot takratna revijska skupina, ki jo je ustanovila dr. Meta Zagorc." To so bile jugoslovanske turneje, ki so med leti 1980 in 1985 trajale celo poletje.
Skrivnost slovenskih plesalcev
Danes je Bassingova stara 86 let in še vedno poučuje v New Yorku. Takrat pa je, kot se spominja Živković, vsem dobesedno dala delo, saj je večina takratnih plesalcev še danes vpetih v ples. Ob priliki je Michael Wendt, častni doživljenjski predsednik mednarodne plesne organizacije IDO, nekoč dejal: »Spoznal sem skrivnost slovenskih plesalcev. Spoznal sem Judy!«
Struktura PZS
Poleg tekmovalnih ima pomembno vlogo tudi rekreacijska sekcija PZS, del zveze pa sta še dve strokovni združenji: Zveza plesnih vaditeljev, učiteljev in trenerjev Slovenije ter Zveza plesnih sodnikov Slovenije. Izvršno telo PZS ima tako sedemčlansko predsedstvo. Sestavljajo ga predsednik PZS, ki ga voli skupščina PZS, štirje člani, ki jih volijo sekcije, ter predsednika obeh strokovnih združenj. Sekcije imajo predsednike in izvršne odbore, ki so voljeni na zborih sekcij.
Slovenija je plesna velesila
S številnimi odličji in nazivi svetovnih prvakov je Slovenija plesna velesila, poleg tega pa je kar nekaj rojakov tudi visokih funkcionarjev v mednarodnih plesnih organizacijah, je zapisano na spletnih straneh PZS. Za prispevek k uspešnemu razvoju kulture plesa je takratni predsednik Borut Pahor ob 60-letnici PZS podelil še srebrni red za zasluge.
Združil tekmovalce in ustvarjalce
A zakaj plesati in tekmovati? Živković, ki je nedavno na oder postavil plesno predstavo Sam(i), kjer je združil plesne tekmovalce in plesne ustvarjalce, ugotavlja, da so tekmovalci želeli vedno zelo natančna navodila, kako plesati, medtem ko so ustvarjalci dejansko ustvarjali gib. A vendar Živković prepoznava pozitivne aspekte plesnih tekmovanj. Izpostavlja predvsem disciplino, socializacijo, javno nastopanje in izjemno pomnjenje: "Plesalci si znajo razporediti delo in obveznosti. Kot člani društva ali skupine imajo vsi enake cilje, zato se lažje povežejo in delajo v skupini. Z nastopi se naučijo premagovati tremo, čeprav so lahko navzven še vedno zelo sramežljivi, a znajo to premagati. In nenazadnje je med plesalci zares veliko število zlatih maturantov, kar je tudi rezultat vsega prej naštetega."
"Naš sistem je boljši od ameriškega!"
In tudi predsednik sekcije plesne rekreacije Zoran Kljun vidi pozitivno plat plesnih tekmovanj: "Plesno tekmovanje ti pove, kje si. In ni bistvo, da si prvi. Tako moraš kot pedagog in trener tudi vzgajati – da tekmuješ sam s sabo!"
Kljun tudi primerja ameriški sistem poučevanja plesa z našim in prizna, da je naš boljši, saj izhaja iz dejstva, da je plesalec najprej del skupine, medtem ko v Ameriki vzgajajo individualne soliste: "Naši plesalci niso egoistični in to je vrlina, ki ti pomaga v življenju."
