Letošnje evropsko prvenstvo v italijanski prestolnici bo od 7. do 12. junija in nekakšna generalka za nastop na največjem atletskem dogodku, ki se zgodi vsake štiri leta – olimpijskih igrah. Pariz 2024 in stadion Stade de France bo seveda glavni cilj vseh in formo bodo tempirali tako, da bodo med 1. in 11. avgustom, ko bo na sporedu 48 atletskih disciplin, na svojem vrhuncu. Tako bo evropsko prvenstvo verjetno malce osiromašeno ali pa vsaj ne bodo vsi v najboljši mogoči formi, kot bi bili sicer.
Morda so se zato pri Evropski atletski zvezi odločili, da bodo najboljše na zboru stare celine v Rimu tudi denarno nagradili. Na voljo bo pol milijona evrov, ki jih bodo dobili atleti in atletinje z najboljšimi rezultati. Predlog za denarne nagrade je izvršni odbor evropske zveze dal na mizo že oktobra lani, potrdili pa so ga v teh dneh, ko so določili, kako visoke bodo nagrade in kako bo denar razdeljen.
S 50.000 evri bodo nagrajeni najboljši atleti in atletinje, ki bodo po mednarodnih točkah najboljši v petih skupinah disciplin, v katere so razporedili 50 disciplin, ki bodo na sporedu na Olimpijskem stadionu v Rimu. Po pet najboljših moških in pet najboljših žensk bo tako dobilo 50.000 evrov, če bodo imeli najboljši seštevek točk po mednarodnih tablicah.
V resnici so denarne nagrade precej skope in pravzaprav nagrajujejo najboljše dosežke, kar do neke mere daje prednost določenim disciplinam, čeprav so razdeljene v skupine.
Kljub pomislekom pa je zagotovo narejen korak naprej, saj bodo prvič po letu 1934, ko je bilo na sporedu prvo evropsko prvenstvo v Torinu, najboljši za svoj trud dobili vsaj nekaj. Seveda bi bilo precej bolj spodobno, če bi, tako kot je na svetovnih prvenstvih uveljavljeno že nekaj časa, denarne nagrade dobilo najboljših osem atletov in atletinj v vsaki disciplini (lani na SP v Budimpešti je zmagovalec v vsaki disciplini dobil 64.000 evrov, skupni nagradni sklad pa je bil 7,8 milijona evrov).
"To je zgodovinski trenutek za evropsko atletiko," je dejal predsednik evropske zveze, Bolgar Dobromir Karamarinov, in dodal: "V atletiki smo ponosni na bogato zgodovino športa. Da bi bil naš šport še naprej zdrav in da bi navduševal, smo morali uvesti nekatere novosti, posebej na našem največjem dogodku, evropskem prvenstvu. V Rimu bi radi videli vse najboljše evropske atlete in atletinje, prav tako želimo, da bi vsi poskušali doseči najboljše mogoče rezultate. Denarna nagrada za najboljše dosežke bo dodaten motiv za vse. Atletika je že dolgo sinonim za enakopravnost med spoloma. Toda tega ne smemo vzeti kot nekaj samoumevnega, zato smo seveda pripravili enako plačilo za oba spola. Veselimo se tesnega sodelovanja z najboljšimi evropskimi atleti in atletinjami, ki bodo promovirali največji dogodek evropske atletike."
Po letošnjem evropskem prvenstvu v Rimu bodo po pogovorih z atleti in atletinjami ter člani izvršnega odbora videli, ali je takšen sistem nagrajevanja ustrezen. Odločitev o denarnih nagradah je pozdravila tudi Švicarka Lea Sprunger, ki je leta 2018 osvojila zlato na EP na nizkih ovirah, danes pa je predsednica atletske komisije: "Pozdravljamo bonus za najboljše dosežke, saj je to korak naprej v našem športu. Prepričana sem, da bo to atlete motiviralo za čim boljše nastope na EP v Rimu."
Skupine za denarne nagrade
1. sprinti in ovire (100 m, 200 m, 400 m, 100 m ovire/110 m ovire, 400 m ovire)
2. srednje in dolge proge (800 m, 1500 m, 5000 m, 10.000 m,
3000 m z zaprekami)
3. meti (krogla, disk, kladivo, kopje)
4. skoki (višina, palica, daljina, troskok)
5. cesta, mnogoboj in štafete (polmaraton, hoja 20 km, mnogoboj)
Prvič v zgodovini evropskih prvenstev bodo najboljši atleti in atletinje tudi denarno nagrajeni. Razdelitev je sicer malce čudna, nekaj pa je vendarle.
