Prof. dr. Srdić ima doktorat iz športnih znanosti in predava na Fakulteti za športne vede v Banja Luki o ritmični gimnastiki in plesu, o teoriji športnega treniranja in športnega menedžmenta. Je tudi dekan omenjene fakultete in avtor ter soavtor številnih člankov, njegova karierna pot pa je bila vedno povezana tudi s plesnim klubom Gemma iz Banja Luke, kjer še vedno dela kot trener, vodja in predsednik kluba.
Najmlajši predsednik s polno idejami
Mednarodni plesni organizaciji IDO se je pridružil leta 2000 in bil leta 2007 izvoljen za podpredsednika omenjene zveze, kmalu zatem je postal njen predsednik. Je najmlajši predsednik v zgodovini IDO, a svoja leta vidi kot prednost: "Čeprav sva z Johnsonovo mlajša – po letih sicer predstavnika srednje generacije –, imava polno idej!"
Transparentna in demokratična organizacija
A pravila v IDO so zelo jasna, organizacija pa je zelo demokratična, poudarjata oba. "Vsi naši predlogi gredo skozi določene postopke. Seveda je zato potrebno polno energije in časa, a smo našli sistem, kjer smo odprti in fleksibilni za nove predloge. Nismo najpametnejši, a so naši predlogi sprejeti z navdušenjem," pojasnjuje prof. dr. Srdić in dodaja, da je včasih le težko, saj je IDO velika organizacija z 90 člani.
"Na sestankih je po navadi od 40 do 50 držav članic in vse imajo svoje mišljenje, svoje sisteme v svojih državah, ki delujejo, in seveda vsak gleda, ali novi predlogi vplivajo na njihove sisteme, na posel," dodaja prof. dr. Srdić. Kadar se pojavijo trenja, si želijo in prizadevajo, da pride do strinjanja z aklamacijo, in ne preglasovanjem, pojasnjuje prof. dr. Srdić, saj si oba z Johnsonovo želita, da se članice zavedajo, zakaj je prišlo do novih predlogov in zakaj ne.
Na spletu že pred pandemijo
Že od začetka sta vztrajala na zelo jasni organizacijski strukturi, poudarjata. Principe dobrega vodenja sta predstavila s transparentnostjo organizacije v finančnem in organizacijskem smislu, ter da je organizacija IDO odprta za vse. "To se izraža v strukturi tekmovanj, delegiranju uradnih oseb, imamo zelo jasne finance... Želela sva si povečati vidnost IDO v svetu – zunaj plesnega sveta. Imamo zelo močne družbene medije in plesalci ali koreografi si želijo, da se njihov video predvaja na naših družbenih profilih. Imamo milijonske oglede posnetkov. To ni prišlo čez noč!" je ponosen prof. dr. Srdić.
Ob tem dodaja, da so s spletno plesno akademijo začeli še pred korono in tudi uradni kader šolajo na spletu, zato so bili na covidne ukrepe več kot pripravljeni: "IDO je velika družina in v času pandemije smo jo le še povzdignili na višjo raven. Bila je prva organizacija, ki je po pandemiji začela tekmovanja. Rezultat tega je, da imamo v letu 2023 rekordne številke: članske, finančne, na družbenih omrežjih, standard tekem se je izboljšal … Bolje kot leta 2019, pred pandemijo in seveda bolje od leta 1981, ko je bil IDO ustanovljen."
Sodelovanje z mednarodnimi organizacijami
Fioni Johnson, ki je tudi ustanoviteljica plesne šole Fiona in predsednica sekcije Modernih tekmovalnih plesov pri Plesni zvezi Slovenije, se zdi pomembno, da sta uspela navezati sodelovanja z mednarodno uveljavljenimi organizacijami, kot so TAFISA – najmočnejša organizacija športa za vse, ICSSPE – organizacija, ki se ukvarja s strokovnim vidikom športa. "V našem statutu imamo določene deklaracije, ki jih drugi nimajo (da smo odprta in demokratična organizacija, varovanje otrok, pravice žensk...). To je zdaj prišlo na tako raven, da se lahko kosamo s katerokoli mednarodno organizacijo. Strokovno, strukturalno in politično smo naredili pomemben korak. To ne gre čez noč, ker je potrebno spremeniti mentaliteto članic."
Načrti in projekti
Medtem ko prof. dr. Srdić zre v prihodnost v upanju na širitev družine IDO, kamor bi pritegnili več držav z več celin ter spodbudili neaktivne članice, Johnsonova opominja na številne projekte in dogodke, na katerih so prisotni: "Kot edina plesna organizacija smo se septembra v Bruslju udeležili svetovnega dneva fair playa, plesalka IDO je odprla prireditev za predsednico Nobelove nagrade za mir, Erasmus plus projekti … Z vsem tem spreminjamo organizacijo, upam, da na bolje."
Njuno sodelovanje je prof. dr. Srdić povzel z besedami: "Z Johnsonovo potiskava celo organizacijo dalje. Sva garača, ki se vedno z vso vnemo lotiva novih projektov. Za IDO delava stvari, ki bodo vplivale na prihodnje generacije. Ne delava z danes na jutri, pač pa za prihodnost."
