Kot so poudarili na tiskovni konferenci, je festival dosegel odlične odzive, tako glede izvedbe kot obiska. S finančnega vidika vse skupaj ni bilo tako bleščeče, minus v višini 600 tisočakov bodo pokrili ob pomoči Javnega holdinga Maribor.
Štajerska prestolnica je sredi poletja gostila kar 3549 članov reprezentanc iz 48 različnih držav, ki so se merili v atletiki, cestnem in gorskem kolesarstvu, rokometu, judu, plavanju, tenisu, odbojki, rolkanju, športni gimnastiki in košarki 3 x 3. Vse skupaj je bilo obogateno z bogatim spremljevalnim programom na številnih prizoriščih in s spektakularno otvoritvijo, ki si jo je ogledalo več kot 5000 gledalcev in na katerem je nastopilo več kot 200 nastopajočih, med njimi tudi ena najbolj popularnih slovenskih skupin, Joker out. Skratka, popoln paket spektakularnega dogodka, za katerega je denimo po njegovem koncu predsednik EOC Spyros Capralos dejal, da je bil eden najboljših do zdaj, če ne celo najboljši.
Štiri mesece po njem so ocene še vedno zelo pozitivne, vsi odgovorni so prepričani, da je OFEM uspel v popolnosti. "Posredni in neposredni ekonomski učinki Ofema so generirali približno 18,8 milijona evrov prihodkov v slovenskem gospodarstvu. Poleg tega je bilo na račun tega dogodka za dodatnih 14,5 milijona evrov končne porabe gospodinjstev, 4,7 milijona izvoza v storitvah, 4,3 milijona davkov ter 1,48 milijona investicij. Skupna poraba, ki jo je generiral Ofem, tako znaša 47 milijonov evrov," je včeraj v Ljudskem vrtu, kjer je bila organizirana novinarska konferenca, dejal mariborski župan Saša Arsenović, ki se je skliceval na izračune iz študije ljubljanske ekonomske fakultete. "Vsak potrošen evro za dogodek je generiral dobra dva evra prihodka podjetjem, za vsak potrošen evro je bila celotna potrošnja v Sloveniji višja za 5,13 evra," je dodal.
Kupiti so morali tudi novo opremo
Velika plusa za drugo največje mesto v Sloveniji (in pravzaprav celotno štajersko regijo) sta bila odličen turistični obisk in hkrati nova oziroma obnovljena športna infrastruktura, ki jo je ob organizaciji dogodka dobilo mesto ob Dravi. Na primer obnovljena Dvorana Tabor, pa tudi nova atletska dvorana, kar sta bila brez dvoma največja infrastrukturna projekta. Ob tem so morali organizatorji skoraj milijon evrov nameniti za nakup nove športne opreme. "To je prav tisto, kar je povzročilo dodatne stroške in minus, saj smo sprva mislili, da jo imamo, a smo jo morali potem kupiti. A ta oprema bo ostala tukaj in jo bomo lahko še naprej uporabljali," je pojasnil župan.
Slednji je ob nepozabnih doživetjih za vse, ki so bili vključeni, govoril tudi o tem, da je zelo pomembno, da je Maribor postal del velike olimpijske družine in da bo tako lahko v prihodnje organiziral še kakšne večje športne dogodke. Kot je pojasnil, naj bi ponudbe že prihajale, sam pa je že večkrat tudi javno izrazil željo, da bi Maribor – jasno, ob pomoči drugih mest – organiziral kar zimske olimpijske igre. To se sicer trenutno sliši kot utopija, ampak mariborski župan je prepričan, da bi štajerski prestolnici v prihodnosti lahko uspel velik met.
Stroški so narasli
Podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Metod Ropret je poudaril, da je bilo že na začetku projekta vsem jasno, da nobeno slovensko mesto nima vse potrebne infrastrukture za izvedbo tako velikega dogodka, a je hkrati izrazil zadovoljstvo, da je Mariboru na koncu vse skupaj odlično uspelo. "Čeprav je šlo na koncu časovno zelo tesno, smo vendarle uspeli pridobiti vsa potrebna sredstva, da je mestna občina lahko prišla do tudi sicer prepotrebnih novih športnih objektov, ki jih bodo mladi športniki ne le Maribora, ampak celotne regije, lahko uporabljali tudi v prihodnje," je povedal podpredsednik OKS in pristavil, da je bil Ofem zelo velika priložnost za vse mlade športnike in športnice. Da pa ga ne bi bilo mogoče organizirati brez prostovoljcev, hkrati so po njegovem mnenju zelo pomembno vlogo odigrali tudi svojci športnikov in mediji. "Kljub nizkemu proračunu so organizatorji pripravili odličen dogodek. Zapuščina ni le za mesto, temveč za celo državo. Športna infrastruktura nudi priložnost še za kaj druga, atletiko na primer. Dobro smo sodelovali, bili smo ista ekipa. Ofem je vrhunec kariere za marsikaterega športnika," je svojo črto potegnil športni direktor Evropskih olimpijskih komitejev Peter Brüll in še enkrat ponovil, da je bil mariborski "eden najboljših Ofemov doslej." Ponosna je bila tudi direktorica tekmovanja Nataša Ritonija: "Lahko smo res izredno ponosni, da nam je uspelo organizirati tako uspešen dogodek, ki so ga pohvalili tako nacionalni olimpijski komiteji kot vsi ostali, ki so bili v Mariboru v tem času."
Razkrila je, da je razkorak med prihodki in odhodki nastal tudi zaradi povečanih stroškov na posameznih področjih. Denimo pri namestitvah se je strošek povečal za milijon evrov. "Morali smo zakupiti skoraj vse razpoložljive kapacitete. Imeli smo malo manevrskega prostora pri pogajanjih. V zadnjih letih so stroški namestitev tudi precej narasli," je pojasnila.
Izgubo bo pokril Javni holding Maribor. Župan Saša Arsenovič je pojasnil, da je bil holding že v pogodbi zavezan k pokritju višjih stroškov: "V holding spada podjetje Šport Maribor, ki je dobilo največ infrastrukture. Spremenili smo tudi odlok, da lahko v prihodnje izvaja še tržne dejavnosti. Izgube ne bo neposredno kril proračun občine."
Eden najcenejših Ofemov v zadnjih letih
In še nekaj številk: skupno so zabeležili skoraj 7000 udeležencev, od tega 3549 članov reprezentanc iz 48 držav. Eden največjih organizacijskih zalogajev je bila otvoritvena slovesnost, ki jo je spremljalo okoli 8700 gledalcev na stadionu in 47.000 gledalcev v neposrednem prenosu na spletu. V enem tednu je tekme spremljalo okoli 80.000 gledalcev na prizoriščih in okoli 1,5 milijona v živo po spletu. Pri izvedbi je pomagalo 862 prostovoljcev, zagotoviti so morali 4153 namestitev in prav slednje je bilo po besedah direktorice največji strošek za organizatorja.
Končni obračun kaže, da so stroški Ofema znašali 10,8 milijona evrov, kar je po besedah Ritonije manj, kot so sprva načrtovali. Poudarila je, da je bil to eden najcenejših Ofemov v zadnjih letih, predhodnica Banska Bystrica je porabila pet milijonov evrov več. Prihodkov je bilo za 10,2 milijona evrov, od tega je 2,5 milijona evrov za organizacijo prispevala država in dober milijon občina.
