Najboljši član je bil Jakob Kavšek iz ljubljanskega kluba Bolero, ki je osvojil svetovni pokal v improvizaciji, postal pa je tudi evropski podprvak v show plesih. Evropski prvak je postala tudi mala show skupina iz Bolera, ki je plesala koreografijo Connection.
V svetovnem pokalu med hip hop solistkami je zmagala Lara Brance iz šentjurskega društva TBA, najboljši hip hop par sta postala njena klubska kolega Aneja Pirš in Jaša Jereb.
Svetovna podprvakinja v street show plesu je postala Teja Lampe iz Bolera s koreografijo Time. Med pari sta zmagala Maša Skočaj in Žiga Farkaš iz kluba Miki s koreografijo One Night Stand, bron sta osvojili Tija Caserman in Vida Vurušič iz ljubljanskega Plesnega mesta s koreografijo Mafia. Najboljša mala skupina na svetu v street show plesu je postala skupina Dr. Plastic Fantastic iz Bolera, srebro je šlo v roke skupini Bartenders iz Plesnega mesta. Med street show formacijami so vice svetovni prvaki postali plesalci Bolera s koreografijo It's coffee time, bron pa so osvojili plesalci Plesnega mesta, ki so zaplesali Burlesque.
Slovenija center plesa
Odlične rezultate so na omenjenih tekmovanjih dosegali tudi otroci in mladinci, predsednik mednarodne plesne organizacije IDO prof. dr. Velibor Srdić, ki je Laško obiskal tudi zato, ker je bil v vlogi delegata IDO, pa je ob tej priliki povedal: "Vesel sem, da je tekma v Sloveniji, saj je Slovenija center plesa. Slovenci se ne zavedajo, kakšne reference imajo. Slovencev se v plesu ne preverja, oni so garancija sama po sebi."
Fiona Johnson, športna direktorica na mednarodni plesni organizaciji IDO, je povedala, da je organizirati tekmo v današnjih časih napor: finančen in strukturni. "Na družbenih omrežjih se lepo vidi napredek, narejen v zadnjih treh letih. Danes imamo luči, LED-zaslone, odre, dodatke na odru … Predvajanje v živo prek internetne povezave je zdaj norma, včasih pa je bilo izjema," je pojasnila Johnsonova in dodala, da so za to že vpeljali ekipo strokovnjakov, ki podobna tekmovanja organizira.
Občine bi morale prepoznati prednosti tekem
Zakaj tako pomembna tekma za ples ni bila organizirana v Ljubljani, Johnsonova odgovarja: "Največji sponzorji so zdaj mesta, kraji, kjer organiziramo tekme. Če oni v tekmi, ki je organizirana pri njih, ne vidijo pridobitve za mesto, je z njimi nekaj narobe. Več tisoč tekmovalcev in njihovih spremljevalcev – že samo s turistično takso veliko pridobi občina, potem so tu še namestitve, gostinski obrati … Če lokalna skupnost tega ne vidi kot prednost, tudi sponzorji ne bodo. Če pa občina to prepozna, je lažje in zato pri nas še nimamo tako velikih tekem. V Laškem je bil hotel pripravljen prevzeti tveganje, ali tekma bo ali pa je ne bo. Dvorana in hotel sta bližje. V Ljubljani so razdalje večje, namestitve so dražje, prometni zamaški so stalnica … Seveda ima svoje prednosti, a so tudi slabosti."
Na domačih tleh so stroški prevoza, namestitve nižji
Johnsonova je tudi poudarila, da je slovenska plesna reprezentanca velika, zato je organizacija tekme na domačih tleh slovenskim plesalcem pomenila krajše potovanje in nižje ali nične stroške nočitve.
Jakob Kavšek, ki je v tednih pred tekmo na treningih v dvorani preživel tudi po štiri ure na dan, je povedal, da je tekmo občutil drugače, saj je bila na domačih tleh: "V zadnjem tednu pred tekmo se je bilo treba prav uščipniti, da se zares bliža. Kljub temu pa je veliko prijetneje nastopiti in tekmovati, ko te lahko na tekmo pridejo podpirat starši." Organizacijo tekmovanja je pohvalil, a priznal, da brez težav z rekviziti v dvorani ni šlo, vendar so uspeli zaplete sproti reševati.
Umetnik mora slediti srcu, ne pa trendom
Med drugim je osvojil svetovni pokal v improvizaciji, za katero se je, kot je povedal, zelo težko pripraviti in izkušnje pravzaprav nabira z vsakim treningom: "Meni je improvizacija že sama po sebi najlepši del plesa, saj me spravi v nekakšen trans, ko sem lahko popolnoma brezbrižen in poleg tega kršim vsa pravila. Lahko bi rekel, da jo 'vadim' vsak dan, ko poslušam glasbo, v možganih pa mi švigajo ideje, kako bi lahko gibalno prikazal glasbo. Sicer pa se rad pred čisto vsakim treningom ogrejem s kakšnim izhodom improvizacije, bolj za dušo kot pa za pripravo na tekmo."
Prav ples za dušo na tekmah pogreša tudi Mimi Marčac Mirčeta, ki je bila v Laškem v vlogi glavne sodnice: "Vedno manj je plesnosti. Pogrešam premikajoče se formacije, ko vse teče, ko se vse dogaja v premiku. Veliko je efektov, statičnih zadev, veliko je gledaliških plesnih točk, ki so sicer zelo lepe, se dajo vizualno strenirati, ni pa potrebnega veliko plesnega znanja, da korakaš iz enega plesnega elementa v drugega. Jaz pogrešam ples."
Podobnega mnenja je tudi Johnsonova, ki pravi, da smo Slovenci plesna velesila, ki drugim daje ideje in trende v plesu: "Pri formacijah smo bili prvi, ki smo začeli prepletati pet ali več skupin, pri hip hopu menjamo različne stile in trende. Zdaj pa se mi zdi, da trendi stagnirajo. Pogrešam plesnost; vidim veliko efektov, zelo malo pa je plesa in vsebine. Razumem efekte: družbena omrežja so nas naučila, da mora biti vse hitro, energično, turbulentno – in enako imamo potem na tekmah. Jaz se po desetih minutah teh efektov nažrem. Želim si, da plesalec iz ene diagonale v drugo pleše."
Nato je misli strnila še Marčac Mirčetova: "Če si umetnik, moraš slediti svojemu srcu in strasti, ne pa trendom. Le tako bo ples napredoval – če bodo plesalci sledili srcu."
