Prvič je na tekmovalni parket stopila leta 1996. Pred tem je plesala tudi jazz balet pri Mojci Uršič, step pri Jadranu Živkoviću, nato pa jo je zaneslo v hip hop k Željku Božiću. "Prvo izkušnjo poučevanja plesa mi je ponudil Miha Krušič, ko me je prosil, da ga nadomeščam na njegovem treningu. Kot plesnemu pedagogu in nekomu, ki se s plesom ukvarja profesionalno, se mi zdi pomembno, da znam več plesnih zvrsti, več plesnih slogov. S tem tudi lažje obvladujem svoje telo," opisuje svojo profesionalno pot Kogovškova.
Pod mentorstvom in v koreografiji Željka Božića je bila trikrat svetovna prvakinja, osemkrat državna prvakinja, z Božićem pa sta kasneje na tekmovalni oder v skupni koreografiji poslala še street show člansko formacijo, ki se je okitila z zlatom na svetovnem prvenstvu.
Tekme so pomemben cilj plesalcev
"Tekme so super! Otrok je lažje vpet v obšolsko dejavnost, če ima končni cilj – in to je tekmovanje," je prepričana Kogovškova, ki tudi meni, da rezultat niti ni pomemben, pomembnejša je samodisciplina, organiziranost in prijatelji, ki jih otrok med drugim pridobi s tekmami. "Večkrat so me spraševali, ali sem v otroštvu veliko zamudila zaradi plesa. Nisem! Nikoli nič nisem žrtvovala, saj so bili vsi moji prijatelji v plesni dvorani in ne na dvorišču," še doda in pove, da so tekme zelo pomembne tudi v današnjem času, ko – po njenem mnenju – otrokom vse pade v naročje. Kot še poudari, je za tekmo treba delati, garati, da bi prišli do želenih rezultatov.
Ko ni več zanimanja za tekme
Kogovškova, ki poučuje v plesni šoli Kazina v Ljubljani, meni, da so dandanes plesne šole našle kar nekaj načinov, kako nekdanje tekmovalce ohraniti aktivne in vpete v ples: "To so predvsem plesalci, ki so na primer od 12. do 18. leta tekmovali, nato pa so se tekem naveličali, ali pa se bolj vključili v proces akademskega izobraževanja, si poiskali službe … Takim plesalcem, ki so supernatrenirani, so plesne šole ponudile nastope. In tako je nastala tudi naša skupina plesni cirkus Oni."
Ples, akrobacije in žongliranje
Leta 2018 so se še zadnjič s člansko formacijo udeležili tekmovanja pod okriljem Plesne zveze Slovenije, nato pa jih je pol odšlo na fakultete, v službe … Ostalo je 14 plesalcev, kar je bilo po oceni Kogovškove premalo za formacijo, ki lahko šteje do 24 plesalcev. Zavedala se je, da jim mora ponuditi neko alternativo, saj je v skupini padla motivacija: "Ker sem si od nekdaj želela delati predstave, so me v ideji podprli tudi plesalci. Tudi v cirkus sem bila zaljubljena od malih nog in s plesalci smo začeli vaditi različne akrobacije, k sodelovanju pa smo povabili tudi Dejana Smolnikarja, ki je pred leti plesal break dance s skupino Sweet with style v Kazini. Slednji je namreč med drugim znal tudi žonglirati in svoje veščine je naučil tudi nas."
Kogovškova je pri ustvarjanju plesnega cirkusa prišla še do enega spoznanja; z ničimer ni bila omejena: "Na plesnih tekmovanjih imamo zelo stroga določila glede glasbe, akrobacij, plesnega stila. Kar na lepem teh omejitev nisem imela več in vrata v prav posebno plesno predstavo so bila odprta."
Poleg plesa vpeti tudi v drugo delo
Kogovškova in plesalci so z nastopi ugotovili, da se tudi zlahka prilagajajo odru, publiki, organizatorju … Lahko plešejo na prostem, na odru, s svetlobnimi efekti ali ob naravni luči, v popolni zasedbi ali polovični, le pol ure ali 45 minut. Kmalu bo minilo pet let od njihove prve predstave in tudi plesalci so v tem času že odrasli, zato Kogovškova ne skriva: "Zelo sem jim hvaležna, da so veliko bremena z mojih ramen prevzeli na svoje: skrbijo za družbena omrežja, se javljajo na razpise … Tako se ne počutim več kot deklica za vse, ko sem bila hkrati koreograf, scenograf, kostumograf, producent, psiholog … Jasno pa ogromno podpore dobim tudi od Kazine, kjer treniramo. Pomagajo nam z najemi dvoran, oglaševanjem in preostalimi predstavitvenimi kanali."
Upi na tujino
Z nastopom na Slovenija ima talent želijo – kot večina udeležencev – prepoznavnost. "Želimo si, da nas opazi mecen ali menedžer, ki bi nam pomagal korak dlje," upa Kogovškova, ki pove, da so doslej imeli že prek 60 ponovitev predstave, kljub temu, da je bilo vmes tudi koronsko obdobje. "Nastopali smo na veliko uličnih festivalih po Sloveniji, ostaja pa nam velika želja in cilj: nastopati zunaj naših meja," pove.
