Častni nazivi se podeljujejo tujim državljanom in državljanom Skupnosti držav Commonwealth za izjemen prispevek Združenemu kraljestvu, za dosežke ali zasluge v družbi, ki imajo velik in dolgoročen pomen ter služijo kot zgled družbi. Odkar je Vecko leta 2009 prevzel britansko paranamiznoteniško reprezentanco, je ta osvojila 14 paralimpijskih kolajn, vključno z dvema zlatima leta 2016 v Riu. Will Bailey in Ross Wilson pa sta v svojih tekmovalnih razredih postala tudi svetovna prvaka.
"Ta nagrada mi pomeni ogromno," je dejal Vecko. "Res je lepo prejeti takšno odlikovanje kot tujec. Počaščen in ponosen sem, da sem prejemnik takšnega priznanja. Očitno nekaj počnem prav, kar so ljudje opazili, vendar pa to ni samo nagrada zame, temveč za ves britanski paranamizni tenis, saj brez igralcev in preostalega osebja ne bi mogel priti niti v ožji izbor za tovrstno odlikovanje. Res sem hvaležen Britancem, še posebno pa Britanski paranamiznoteniški zvezi, da so mi omogočili prejem tega naziva – to ni le nagrada zame, temveč za celotno organizacijo."
Vecka, ki se je rodil v slovenski prestolnici Ljubljani, je za namizni tenis navdušil njegov oče Edvard, dvakratni svetovni in šestkratni evropski prvak v tem športu. Gorazd je bil trener Mateje Pintar, ko je osvojila zlato za Slovenijo v paranamiznem tenisu na paralimpijskih igrah v Atenah 2004. Leta 2009 pa je prišel na čelo britanske paranamiznoteniške reprezentance, potem ko je ta razočarala na igrah v Pekingu, kjer ni osvojila niti ene kolajne, čeprav se je s prejšnjih štirih paralimpijskih iger vračala s po vsaj dvema.
Will in Rob
Vecko je v ekipo vnesel novo dinamiko dela in družinskega duha, kar je nekaterim igralcem omogočilo selitev v Sheffield, kjer so lahko trenirali v novem vrhunskem centru, živeli pa v hiši skupaj z Veckom. Spremembe so obrodile sadove že v Londonu 2012, ko je ekipa dosegla nepredstavljive štiri kolajne, in v Riu 2016, kjer sta Will Bayley (ki ga je Vecko tudi vodil) in Rob Davies postala paralimpijska prvaka. Reprezentanca je nato na igrah v Tokiu 2021 osvojila sedem kolajn, največ doslej v vsej sodobni zgodovini iger za britanski paranamizni tenis. Temu je lani sledilo še najuspešnejše svetovno prvenstvo z desetimi kolajnami, vključno s tremi naslovi svetovnih prvakov.
Podoba Willa Bayleyja, ki je po uvrstitvi v finale moških posamezno v moški tekmovalni kategoriji 7 na paralimpijskih igrah v Londonu 2012 skočil v Veckov objem, je postala ikonična; dvakratni svetovni prvak ter paralimpijski zmagovalec iz Ria 2016 je eden od tistih igralcev, katerih kariero je Vecko od svojega prihoda v britansko ekipo leta 2009 najbolj zaznamoval.
"Od njegove priključitve reprezentanci pred londonskimi igrami se je zgodilo veliko," je dejal Bayley in dodal: "Res je pravi privilegij, da delim to pot z njim že od samega začetka. Več let mi je bil kot drugi oče in v zadnjih 14 letih od Londona prek Ria ter Tokia in zdaj na poti do Pariza je vedno sestavil izjemne ekipe. Res sem ponosen, da sem lahko del tega. Zasluži si to priznanje, saj je eden najboljših trenerjev in selektorjev, kar jih je paranamiznoteniški svet kdaj premogel."
Ekipa se je pod Veckovim vodstvom le krepila, saj to temelji na vrednotah, za katere verjame, da so ključne za uspeh v športu: zaupanje, vera vase in skupnost. Leto 2022 so prav vsi člani prve ekipe zaključili z vsaj eno kolajno z največjih tekmovanj, v zaledju pa imajo tudi B-ekipo, katere igralci se pripravljajo v reprezentančni bazi v Sheffieldu.
Med leti 2009–2015 je Vecko deloval kot direktor tekmovanj pri Mednarodni namiznoteniški zvezi (ITTF), prav tako je bil direktor tekmovanj na svetovnem prvenstvu v paranamiznem tenisu leta 2018 in evropskem prvenstvu leta 2017, ki sta bili v Sloveniji. Z ITTF še vedno tesno sodeluje pri razvoju strukture mednarodnih tekmovanj v paranamiznem tenisu in podpori igralcem po vsem svetu. Leta 2021 se je pridružil odboru Mednarodne namiznoteniške zveze za parašport, lani pa je bil izvoljen še za podpredsednika Britanske namiznoteniške zveze. V začetku letošnjega leta je za svoj doprinos k razvoju paranamiznega tenisa Vecko prejel naziv Prijatelj parašporta. Nagrado mu je podelila Zveza za šport invalidov Slovenije - Slovenski paralimpijski komite kot priznanje za njegove dosežke z britansko paranamiznoteniško reprezentanco in 20 let organizacije mednarodnega odprtega prvenstva Slovenije I feel Slovenia Thermana Open v paranamiznem tenisu.
Predsednica britanskega paranamiznega tenisa Karen Tonge OBE je ob tej priložnosti povedala: "Gorazd Vecko je osebnost z veliko začetnico, ki jo zaznamuje strast do paranamiznega tenisa. Imamo res veliko srečo, da se je leta 2009 pridružil britanski ekipi in ostal z nami vsa obdobja velikih sprememb v našem elitnem programu. Od iger v Pekingu, kjer smo ostali brez kolajne, do štirih odličij v Londonu in fenomenalnih sedmih v Tokiu ter še deset na svetovnem prvenstvu lani v Španiji je bila izjemna pot. Ponosni smo, da je naš direktor reprezentanc, in se hkrati zahvaljujemo njegovi ženi Sabini za vso podporo, ki mu jo nudi pri njegovem delu."
Iskrene čestitke tudi v imenu Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja!
