Standardni in latinskoameriški plesi so se razvili iz družabnega plesa in postali tekmovalna disciplina leta 1909, ko je v Parizu potekalo prvo svetovno prvenstvo v družabnem plesu, ki je bilo zametek plesnih tekmovanj, kot jih poznamo danes.
Vodilno vlogo v oblikovanju tekmovalnega plesa je pozneje prevzela Anglija, kjer so začeli oblikovati pravila tekmovanja ter zapisali in standardizirali plesne tehnike. Najprej so pari tekmovali samo v standardnih plesih, po letu 1950 pa tudi v latinskoameriških plesih. Anglija je dolgo časa veljala za meko tekmovalnega plesa, saj so bili tam najboljši plesalci in trenerji. Danes so vrhunski plesalci in trenerji v mnogih državah, kot so Italija, Rusija, Estonija, Nemčija, Danska, Poljska, Romunija in tudi Slovenija, ki se ponaša z lepim številom naslovov evropskih in svetovnih prvakov ter se uvršča na vidna mesta velikih mednarodnih plesnih tekmovanj.
Leta 1959 je bila ustanovljena mednarodna plesna zveza ICAD, pozneje IDSF in zdaj WDSF – World Dance Sport Federation, ki jo priznava tudi Mok. Slovenijo v mednarodni plesni zvezi zastopa Plesna zveza Slovenije.
Od pet do 60 let
Plesni klub Feniks je naslednik Plesnega kluba Urška, ki ga je skupaj s plesno šolo Urška ustanovil Tomaž Ambrož. Ekipa trenerjev, ki so delovali v Plesnem klubu Urška (Blaž Pocajt, Vedran Čelić, Matej Krajcer, Metka Mesesnel Bizilj in Nataša Ambrož), je po njegovi smrti ustanovila nov klub in ga poimenovala Feniks. Poleg družabnega plesa in raznovrstnih vadb za odrasle se v klubu ukvarjajo s tekmovalnimi standardnimi in latinskoameriškimi plesi, trenutno pa velja za najmočnejši slovenski plesni klub na tem področju. Posebno pozornost namenjajo vzgoji mladih plesalcev in plesalk, prihodnjih plesnih prvakov. Tekmovalni ples je šport primeren za vse generacije. V plesnem klubu Feniks šteje najmlajši tekmovalni par pet let, najstarejši pa se bliža šestdesetim.
Ples je šport, ki zelo pozitivno vpliva tako na telesni kot psihični razvoj, saj zadosti potrebi po gibanju, sprošča, spodbuja doživljajski svet, ustvarjalnost in muzikaličnost. S plesom se obenem razvija sociološki vidik sodelovanja s partnerjem in sotekmovalci, obenem pa se razvija občutek za estetiko, urejenost in lepoto gibanja.
Raznolik kader
Plesnim trenerjem, ki skrbijo za tehnični napredek, koreografije in pripravo na tekmovanja, se je pridružila Urška Marinko Pocajt, diplomantka Fakultete za šport v Ljubljani, ki skrbi za fizično pripravo plesalcev. Vsako leto se nova skupina plesalcev in plesalk uči osnovnih plesnih veščin pod vodstvom Metke Mesesnel Bizilj, diplomantke Akademije za ples, ki je usmerjena predvsem v vzgojo novih mladih talentov. Treninge standardnih plesov vodi Blaž Pocajt, nekdanji uspešen profesionalni plesalec in danes trener, koreograf ter mednarodni sodnik. Za pare, ki trenirajo latinskoameriške plese, poskrbi Vedran Čelić, trener in koreograf, prav tako diplomant Akademije za ples. Mentorica trenerjev in vaditeljev je Nataša Ambrož, trenerka in koreografinja, diplomantka Akademije za ples ter predavateljica na mnogih mednarodnih seminarjih za trenerje in sodnike. Tej ekipi se občasno pridružijo tudi drugi slovenski trenerji in trenerji iz tujine, ki s svojim znanjem pripomorejo k napredku plesnih parov.
Plesni pari, člani plesnega kluba Feniks, uspešno zastopajo barve kluba tako doma kot v tujini. Klubu so priplesali kar nekaj naslovov državnih prvakov v vseh starostnih kategorijah, od mlajših pionirjev do seniorjev. Prav tako se redno udeležujejo mednarodnih tekmovanj in nekateri med njimi na uradnih prvenstvih zastopajo tudi barve Slovenije.
