Ples je umetnost in šport. Je govorica telesa, s katero si upamo razkriti najgloblja čustva. Prek giba se izražamo in predajamo glasbi, kar nas popelje v ekstazo. Omogoča nam izražanje telesnih, čustvenih, duhovnih razsežnosti in občutkov, ki si jih morda v vsakdanjem življenju ne upamo pokazati. Dovoli nam, da izhajamo iz svoje notranjosti. Plesno gibanje vzbuja veselje, nas navdaja z dobrim počutjem in zadovoljstvom. Umiri naš um, prijetno utrudi naše telo ter nam vlije nove in sveže energije.
Pri plesu ne gre le za zabavo in sprostitev, pač pa s plesom poskrbimo tudi za dobro kondicijsko in telesno pripravljenost. Zahteva aktivnost številnih miselnih funkcij, ki nam omogočajo, da se naučimo plesnih korakov, vodstva plesnega partnerja, orientacije v prostoru, zavedanja partnerja in ostalih plesalcev na plesišču, da znamo povezati plesne gibe v zaključeno in smiselno celoto ter da znamo tehnične in mehanične posebnosti v plesu medsebojno povezati.
Redna plesna vadba privede do občutno boljšega vsakodnevnega počutja in večjega življenjskega zanosa. Vsak lahko najde svoj način plesnega izražanja. Med plesom razgibamo približno 600 mišic, poveča se nam krvni tlak in pospeši srčni utrip, mišice postajajo vse bolj prožne, povečujeta se koordinacija in ravnotežje telesa. Ples pa zaradi številnih usklajevanj glasbe, giba in partnerjev krepi zbranost ter izboljšuje naš spomin. Močno vpliva na naša pozitivna čustva, hkrati pa nas osvobaja vseh negativnih, kar ima posledično vpliv tudi na našo samopodobo. Ženske s plesom krepijo svojo ženstvenost, mehkobo, zavedanje svojega telesa v gibanju, medtem ko moški izboljšujejo svojo gibljivost, odnos do nasprotnega spola, hkrati pa se učijo prevzemanja odgovornosti in vodenja.
Standardni in latinskoameriški plesi so plesne zvrsti, ki jih vodita eleganca in gracioznost, zvrsti, kjer se srečata klasika in sodobnost, ter nikoli ne grejo iz mode.
Standardni plesi so umirjenega značaja in se plešejo v zaprti plesni drži. Plesalec in plesalka sta v nenehnem stiku, gibljeta se kot eno, izjemno povezana in usklajena pri gibanju. Gibanje v standardnih plesih je elegantno, tekoče, glede na ples pa je lahko počasno ali hitro. Med tekmovalne standardne plese štejemo angleški valček, tango, dunajski valček, slowfox in quickstep. Standardni plesi se odlikujejo po plavajoči breztežnosti, hitrih odzivih v gibanju in ritmičnih spremembah. Vsak ples glede na naravo plesa sestavljajo različne plesne figure, kar med plesalcema ustvari edinstveno povezavo. Tako lahko imamo na eni strani dominantnega plesalca, na drugi pa nežno in čutno plesalko, morda celo zapeljivo, živahno plesalko, ki s svojo strastjo vodi igro, plesalec pa ji pri tem sledi.
Pri standardnih plesih je izjemnega pomena, da dosežemo kakovost sinhronega gibanja s telesnim stikom, v značilni zaprti plesni drži, pri čemer je sposobnost ravnotežja ena izmed pomembnejših, saj omogoča kakovostno in natančno gibanje dveh teles hkrati skladno z glasbo. Plesne figure v logičnem zaporedju skupaj sestavljajo plesno koreografijo, za katero je pomembno, da pripoveduje zgodbo, ki je gledalcem razumljiva in jih ne pusti ravnodušnih. Pri standardnih plesih gre za eleganco in gracioznost, ki ju upodobita dve telesi, ki se gibljeta kot eno, ob tem pa pri gledalcu ustvarjata občutek mehkobe in lebdenja.
Medtem so se latinskoameriški plesi razvili in nastali kot posledica mešanja ritmov afriških Američanov, južnoameriških Indijancev in evropskih priseljencev. Med tekmovalne latinskoameriške plese spadajo samba, čačača, rumba, paso doble in jive. Latinskoameriške plese se pleše večinoma v odprti plesni drži, kar plesalcema omogoča, da plešeta skupaj, narazen oziroma vsak zase ali celo obrnjena stran eden od drugega. Po svoji naravi so veliko bolj svobodni in temperamentni kot standardni plesi. Plesalec in plesalka se skozi ples izražata s celim telesom, prav tako pa se njuni telesi skozi ples približujeta ali oddaljujeta. Od standardnih plesov se razlikujejo tudi po tehniki in mehaniki gibanja, kakor tudi po plesnih oblekah in plesnih čevljih. Teža je pri večini latinskoameriških plesov na sprednjem delu stopala. Latinskoameriški plesi so pri plesalcih izjemno priljubljeni, saj so razigrani, veseli in razgibani. Vsak ples ima svoj edinstven značaj in temperament, ki mu daje še poseben čar. Tako se za vsakega posameznika nekaj najde. Lahko bi rekli, da so latinskoameriški plesi prava barvna paleta, s katero se lahko plesalec poigrava.
Slovenija je majhna, a izjemno plesna dežela. Področje številnih uspešnih plesalcev, nekdanjih svetovnih in evropskih prvakov. Kar pa je najpomembneje, je zavedati se kakovosti, znanja in usposobljenosti, ki jih imajo naši nekdanji uspešni plesalci. Skrb, ki jo izkazujejo novim, prihajajočim generacijam, ljubezen do plesa, ki jo širijo naprej s pogumom in jasno miselnostjo. Zato naj bo ples naše vodilo in zdravilo.
