Od daleč je morda videti sramežljiva, vendar ko je v svojem najljubšem okolju, telovadnici, vsa sramežljivost izgine in pokaže vse svoje sposobnosti. Z gimnastiko se ukvarja tudi njen mlajši brat Anže, ki je prejšnji teden uspešno nastopil na evropskem prvenstvu v Mersinu, kjer se je uvrstil v finale mladinskega mnogoboja in ga končal na 22. mestu. Ko smo Lucijo vprašali, kdo je boljši v gimnastiki, je v smehu rekla: "Upam, da jaz!"
Gimnastiko je trenirala tudi njuna mama, ki je bila vzornica, zaradi katere je Lucija začela trenirati. V prostem času, ki ga nima veliko, drugače z družino kolesari in hodi v hribe. So zelo športna družina. Lucija se je preizkusila tudi v plesanju, a hitro ugotovila, da to ni zanjo. Gimnastika se ji je tako priljubila, ker je šport, ki je optimalna osnova tudi za katerikoli drug šport, tako da prehajanje med športi ni težko, obenem pa si vsestranski športnik. Njeno najljubše orodje je bradlja, na vprašanje, katero orodje ji najmanj ustreza, pa je povedala, da takšnega orodja na srečo nima. Vzornice zdaj nima, vedno pa rada pogleda zvezdnice svetovne gimnastike in kaj delajo.
V času prisilnega premora je kot vsi ostali pogrešala treninge, je pa zaradi dovolj visoke ravni kategorizacije, ki je pogoj, da lahko nadaljuje treniranje v zapiranju, lahko trenirala tudi jeseni, kar jo je res veselilo, ker si ni predstavljala, da bi morala biti še enkrat toliko časa odsotna.
Lucija ravno danes nastopa na 33. evropskem prvenstvu v ženski športni gimnastiki, ki je pri njenih najstniških letih že kar tretje evropsko prvenstvo, tako da se z neizkušenostjo ne spopada. Njena velika želja je nastop na olimpijskih igrah, veseli pa se tudi tekmovanj na sredozemskih igrah in univerzijadi. Ko se ji bodo vse te želje, za katere tako trdo dela, uresničile, želi postati trenerka gimnastike, ker obožuje delo z otroki in ker zelo rada preživlja čas v telovadnici. Jeseni se želi vpisati na fakulteto za šport. Sprejemni izpiti je ne skrbijo, zgolj plavanje ji malo povzroča težave. Na vprašanje, zakaj, če pa ima že zaradi gimnastike zelo močne roke, je povedala, da ni problem v plavanju, ampak v dolžinskem plavanju: "Ko smo morali odplavati štiri dolžine bazena, je bil že po dveh problem."
Pri vprašanju, katero je njeno najljubše tekmovanje, je ponosno povedala, da sredozemske igre v Tarragoni pred dvema letoma. Na tem tekmovanju je osvojila tretje mesto z vajo na bradlji, ampak to ni bilo tisto, po čemer si je tekmovanje zapomnila. Nasproti hotela, v katerem so bili športniki nastanjeni, je bil namreč zabaviščni park. Vodjo reprezentance Andreja Mavriča je razjezila, ker je šla v park pred finalnim nastopom, ko pa je osvojila bronasto kolajno, je pozabil na to nejevoljo in bil iskreno vesel za njen uspeh.
Lucija je športnica in njena ljubezen do gimnastike je vidna na vsakem koraku. Kar pa ne pomeni, da ni trmasta ali da ne bi želela občasno biti uporniška. Tako odkrito priznava, da je včasih zgolj za zabavo goljufala na treningu: "Najraje pri moči!"
Trenerka Nataša Retelj je dodala, da je bil večji izziv Lucijo trenirati kot deklico kot pa zdaj, ko je praktično odrasla oseba: "To njeno uporništvo je bilo nekaj, kar je bil problem do pubertete in kar sem, priznam, sicer zgolj polovično, zmogla obvladovati zgolj jaz. Če je bilo treba nadomeščati mojo odsotnost, je bila skupina, v kateri je bila Lucija, vedno velik izziv zanje."
Lucija živi v Domžalah in se na trening ves čas vozi v Ljubljano. "Saj je samo 20 minut, ni problem," je povedala mirno in še enkrat pokazala, kako zelo je predana gimnastiki. Ponosno je dodala, da je bila zelo vesela, da se je v letošnjem letu lahko udeležila tekme svetovnega pokala. Lahko so šli tudi na obalo, kar je bilo v februarski Avstraliji res lepa izkušnja.
V prihodnjem letu se veseli predvsem univerzijade in upa, da bo čim več tekmovanj, ki so v preteklem letu odpadla.
