Latok 1 je gora v velikem gorovju Karakoruma, ki se razteza med Pakistanom, Indijo in Kitajsko. Latok 1 je v zadnjih štirih desetletjih ostal neizpolnjen cilj več kot 25 alpinističnih odprav z vsega sveta. Slovensko-britanska naveza je tako postala šele druga odprava v zgodovini, ki se je uspela povzpeti na ta pakistanski sedemtisočak po japonski odpravi daljnega leta 1979, ki je pod vodstvom Naokija Takade na vrh pristopila čez južno steno.
Česen in Stražar bosta v Slovenijo prispela v nedeljo zvečer, že zdaj pa je znano več podrobnosti o tem izjemnem podvigu. Alpinistično odpravo Choktoi 2018 je sofinancirala tudi Planinska zveza Slovenije.
"Med 14. in 22. julijem smo opravili dva aklimatizacijska vzpona (do višine 6300 m) na okoliških vrhovih severno nad ledenikom Choktoi. Potem nas je zajelo daljše obdobje nestabilnega vremena. Petega avgusta sredi noči smo vstopili v severni raz Latoka 1. Do višine 6500 metrov smo plezali v območju severnega raza, nato pa zavili desno proti sedlu med Latokom 1 in Latokom 2 (6700 m). Peti dan plezanja smo dosegli vrh Latoka 1 (7145 m). To je bil drugi vzpon na vrh, prvi s severne strani z ledenika Choktoi, kljub pestri 40-letni zgodovini neuspešnih poskusov s severne strani. V nadaljnjih dveh dneh napornega in nočnega sestopanja smo varno dosegli vznožje gore," je podrobnosti vzpona po vrnitvi v dolino iz Pakistana za spletno stran www.pzs.si sporočil Aleš Česen (Alpski gorniški klub).
Luka Stražar (Akademski AO) je dodal nekaj tehničnih podrobnosti: "Največ plezanja je bilo v strmem ledu in snegu, ki so ga prekinjale bolj ali manj strme, a krajše skalne pregrade. Tehnično skoraj noben odsek smeri ni bil skrajno težak. Glavna težava so bili dolžina smeri, nepregledni prehodi in kako vse skupaj povezati v varno celoto. Snežne razmere v steni nikakor niso bile idealne, vendar bi se pretirano pritoževanje čeznje vseeno zdelo povsem neupravičeno."
Slovenca in Britanec so vrh Latoka 1 dosegli 9. avgusta, 2400 metrov dolgo prvenstveno smer, ki so jo ocenili z ED+, kar je povišana najvišja stopnja francoske šeststopenjske lestvice, pa so poimenovali Česen-Livingstone-Stražar.
"Kot ob vsakem vzponu v največjih gorah smo se tudi tokrat najintenzivneje posvetili vidiku varnosti. V našem času bivanja pod goro smo preučili številne smeri plazov in podirajočih se serakov. V skladu s tem smo si začrtali smer našega vzpona v zgornjem delu nekoliko v desno proti zahodnem sedlu. To se nam je zdela najhitrejša in najvarnejša linija v danih razmerah. Iz istih razlogov smo pri sestopu natančno sledili smeri vzpona, čeprav je bilo to marsikje tehnično bistveno zahtevnejše kot za sestop izbrati bolj direktno smer," pojasnjujeta alpinista.
Po severnem grebenu je leta 1978 na Latok 1 prvič poskusila preplezati ameriška odprava najizkušenejših alpinistov tistega časa (Jim Donini, Michael Kennedy, Jeff Lowe, George Lowe), a so morali po 20 dneh plezanja 150 metrov pod vrhom obrniti zaradi bolezni enega od članov. Leta 2015 sta v severnem razu poskusila tudi slovenska alpinista Luka Lindič in Luka Krajnc, a sta zaradi obilnega sneženja morala obrniti na višini okrog 6200 metrov.
Navezi Česen-Livingstone-Stražar je po 40 letih neuspešnih poskusov uspelo premagati severni urok Latoka 1, kar je, kot razlagajo, kombinacija več dejavnikov. "Da je bilo za preplezano smer treba biti vrhunsko pripravljen, sicer ni dvoma, vendar zgolj z mišicami v taki steni hitro končaš zelo klavrno. Vložiti je bilo treba veliko izkušenj in občutka za iskanje najboljše smeri v labirintu snežnih žlebov, velikanskih snežnih gob in skalnih pregrad. Vključiti je bilo treba precej taktičnega razmišljanja, v katerem delu dneva je treba plezati določen del stene. Tako smo veliko plezali ponoči, kar na primer bistveno oteži orientacijsko komponento vzpona. Na koncu pa je seveda treba imeti tudi nekaj sreče z razmerami in predvsem vremenom. Nekako smo znali vse to združiti v celoto in uspeli priplezati prav do vrha," dodajata.
Julija letos se je tragično končal poskus vzpona na Latok 1 ruske odprave, saj se je Sergej Glazunov smrtno ponesrečil, Aleksandra Gukova pa so po več dneh v steni rešili v dramatični helikopterski akciji, ki so ji bili priča tudi slovenska alpinista in Britanec. Reševalcem so nudili podporo z nekaj manjkajoče opreme za reševanje.
