Tarragona in Katalonija bosta središče športnega Sredozemlja

Sredozemske igre veljajo za nekakšno mini različico olimpijskih iger, potekajo tudi v sodelovanju z Mednarodnim olimpijskim komitejem. Pravico do nastopa imajo športniki iz držav sredozemskega prostora, na igrah pa bo priložnost za nastope dobilo veliko športnikov: tudi slovenska zasedba bo močna, saj bo celotna delegacija štela 260 članov, od tega bo aktivnih udeležencev 179 (91 športnic in 88 športnikov).

Slovenci bodo tekmovali v 25 športnih panogah: atletiki, badmintonu, balinanju, boksu, dviganju uteži, športni in ritmični gimnastiki, golfu, jadranju, judu, kajaku in kanuju na mirnih vodah, karateju, cestnem kolesarstvu, konjeništvu (preskakovanju ovir), košarki 3na3, lokostrelstvu, namiznem tenisu, odbojki, odbojki na mivki, plavanju, rokoborbi, rokometu, strelstvu, taekwondoju, tenisu, triatlonu in veslanju. Slovenija bo imela med ekipnimi športi tri reprezentance, obe rokometni ter žensko odbojkarsko. Skupno je sicer na programu letošnjih iger 31 športnih panog.

Simbol sredozemskih iger so trije krogi, ki predstavljajo Azijo, Afriko in Evropo, tri celine oziroma 26 držav, ki lahko sodelujejo na igrah, krogi pa se v spodnjem delu simbolično končujejo v vodi, kar seveda tudi predstavlja Sredozemsko morje.

Letošnji gostitelj je Tarragona oziroma širša katalonska regija, vseh prizorišč pa je 16. Konjeniške tekme bodo potekale v Barceloni, večina športnega dogajanja pa bo vendarle strnjenja v približno 50 km oddaljeni Tarragoni in njeni okolici ter drugih bližnjih katalonskih krajih: Salouju, Cambrilsu, Reusu, Altafulli, Torredembarri, Vallsu, Villa-Seci ...

Tekmovanja bodo potekala od 22. junija do 1. julija, na stadionu v Tarragoni pa bosta prvi in zadnji dan v slogu olimpijskih iger tudi slavnostni prireditvi ob odprtju in koncu iger.

Katalonci na svojih igrah - po prvotnih načrtih in glede na štiriletne razmake bi sicer morale biti že lani, a so jih zaradi finančnih težav prestavili za eno leto - pričakujejo udeležence iz 26 držav, nastopilo bo približno 4000 športnikov, ob njih pa še 1000 sodnikov in predstavnikov mednarodnih športnih zvez, s tekmovanj bo poročalo 1000 novinarjev. Pomagalo bo 3500 prostovoljcev, prireditelji pa računajo na vsaj 150.000 gledalcev.

Za Španci bodo naslednje igre izvedli Alžirci v Oranu, predvidene so za leto 2021. Začetek sredozemskih iger sega v leta po drugi svetovni vojni, za izvedbo so se predstavniki držav Sredozemlja dogovorili na OI 1948, prvi gostitelj sredozemskih iger je bila Aleksandrija v Egiptu leta 1951.

Do leta 1991 so bile igre leto pred olimpijskimi, kar pa so spremenili leta 1993: od takrat so, z izjemo letošnje izvedbe, igre na sporedu leto po poletnih olimpijskih igrah. Po več kot 60 letih se tokrat vračajo v ta del Španije, leta 1955 je bila gostiteljica Barcelona. Španija je tekmovanje nazadnje gostila leta 2005 v Almerii, pozneje sta bila gostitelja še italijanska Pescara leta 2009 in turški Mersin leta 2013.

Zadnje sredozemske igre so bile v turškem Mersinu leta 2013, za Slovenijo so bile zelo uspešne. Slovenci so v Turčiji zbrali 35 odličij, med temi je bilo rekordnih 13 zlatih. Slovenija je kot samostojna država na igrah prvič nastopila leta 1993 v francoskem Languedoc-Roussillonu.

Slovenija je na šestih igrah doslej osvojila skupno 136 medalj, vključno s 40 zlatimi. V Španijo pa pošilja največjo odpravo v zgodovini, vključno s sedmimi ekipami v treh panogah (rokomet, odbojka in košarka 3x3). Čeprav je v mladi reprezentanci veliko debitantov na sredozemskih igrah, pa so želje velike. Uradno je sicer bera iz Mersina merilo za letošnjo odpravo.

Po besedah predstavnikov Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) se odprava tako ne obremenjuje toliko s samim številom osvojenih odličij kot z željo po kakovostih predstavah in nabiranju izkušenj za obdobje kvalifikacij za naslednje olimpijske igre v Tokiu leta 2020.

Sredozemske igre so po besedah predsednika OKS Bogdana Gabrovca tako za marsikaterega vrhunskega športnika vmesna stopnica do največjih tekmovanj. "Če bi opustili udeležbo na sredozemskih igrah, bi slovenskemu športu manjkalo možnosti za pridobivanje prepotrebne samozavesti za mlade športnike," je povedal Gabrovec v svoji oceni dodane vrednost iger pred dnevi.

Mnogi slovenski športniki so namreč prav na njih v preteklosti začenjali svojo uspešno mednarodno športno pot. To pa ne pomeni, da na njih ne bo manjkalo že dokazanih vrhunskih slovenskih športnikov, ki bodo to tekmovanje uporabili kot generalko za večja tekmovanja v obdobju lovljenja norm za Tokio 2020.

Med tistimi, od katerih se pričakuje največ, so tako izkušena imena kot so plavalka Anja Klinar, telovadec Sašo Bertoncelj, namizni tenisač Bojan Tokič, judoist Andraž Jereb, veslač Rajko Hrvat, balinar Jure Kozjek ...