Ajša je kot otrok zbolela za cerebralno paralizo, težave je imela tudi s srcem. Ker jo je mati zavrgla, jo je posvojila družina Perme, kjer ji ob strani stojita starša Ivana in Martin in jo močno podpirata tudi na športni poti. »Ajša ima šport zelo rada, sprošča jo, pomaga ji tudi pri njeni fizični kondiciji. Nikoli pa ji ni hudo. Z možem se z veseljem udeležujeva njenih tekem in jo podpirava,« sta povedala Ivana in Martin, ki jima Ajša daje obilo energije.
Kaj je boccia?
Za uvod rešimo dilemo: boccia je paraolimpijski šport, imenovan tudi dvoransko balinanje za gibalno ovirane osebe. Igra se s šestimi rdečimi in šestimi modrimi balini ter belim balinom. Cilj igre je barvni balin (rdečega ali modrega) čim bolj približati belemu. Igralci lahko mečejo baline z roko, nogo ali s pomočjo posebne naprave – rampe. Na članski ravni v Sloveniji najboljše izide beležijo Matjaž Bartol, Jakob Škantelj in Natalie Finkšt.
Prav v Bartolu nekateri vidijo glavnega kandidata, ki bi se lahko prebil celo na paraolimpijske igre leta 2020. Na zadnjem odprtem svetovnem prvenstvu je bil 13.! »Šport imam rad, uživam. V isti sapi pa čutim tudi veliko odgovornost, v prvi vrsti do sebe, pa seveda do države, ki jo zastopam. Do paraolimpijskih iger v Tokiu je še precej stopnic. Na vse skupaj moramo gledati realno,« Matjaž razmišlja o možnostih preboja na največje svetovno tekmovanje.
Pred slovensko reprezentanco je letos še vrhunec sezone; oktobra bo zasedba pod taktirko selektorice Barbare Zabukovec nastopila na evropskem prvenstvu na Portugalskem.
Poletje je mimo. Kako je bilo?
Preživela sem ga doma v Jakobskem dolu. Komaj pa že čakam, da se vrnem v zavod Cirius, center za invalidno mladino, kjer bom nadaljevala šolanje in treninge.
Šolanje?
Po uspešno končani osnovni šoli me čaka šolanje za administratorko. Tako kot osnovno šolo bom tudi to opravljala v Kamniku.
Ob tem pa boš imela dovolj časa za šport. Kako si sploh začela trenirati boccio?
Navdušila me je moja vzgojiteljica Stanka, ki bdi nad mano v zavodu Cirius.
Koliko časa se že ukvarjaš z boccio?
Dve leti treniram intenzivno. Dvoransko balinanje imam zelo rada, sprošča me, veseli in navdušuje.
Koliko treniraš?
Veliko. Dvakrat na teden imam treninge. Če imamo tekmovanje, količino treningov še povečamo. Vse v želji in upanju, da bi se dobro odrezali na tekmi.
Kaj ti pomeni šport?
Boccia mi pomeni vse, zelo uživam, ko igram. Vesela sem, da lahko sodelujem in se borim! Šport imam nasploh zelo rada.
Opiši nam, prosim, svoj trening.
Na treningu imam svojo proceduro. Najprej se ogrejem, potem sledijo vaje zadevanja balinčka, za konec pa še igra.
Zdaj so prišli tudi rezultati.
Res je. Z ligaških tekem imam že dve kolajni, srebrno in bronasto. Ponosna sem nanju.
Igraš le v Sloveniji?
Ne. Letos sem prvič nastopala na 6. evropskih igrah mladih za športnike invalide, ki so junija potekale v Brnu. Vesela sem, ker smo šli tudi v tujino, da ne igram le v Kamniku.
Kdaj nadaljujete sezono?
Sezona se začne jeseni, ko bomo spet igrali za ligaške točke. Nastopam v posamični in ekipni konkurenci, kjer sta po navadi z mano v ekipi še Žan ter prijateljica in sošolka Indira.
Kaj v igri počneš najbolje?
Težko rečem, vedno se potrudim po najboljših močeh. Vzgojiteljice in profesorji me pohvalijo, kar mi veliko pomeni. Zavedam pa se, da imam še obilo rezerv. Z leti bom aktivirala tudi te.
Ligaške tekme imate ob sobotah. So torej zate konci tedna precej naporni?
So, a šport imam rada, tudi starši me podpirajo, zato mi nič ni težko. V petek proti večeru pridem domov. Takrat nekaj pojem in grem počivat. V soboto vstanem že ob 5.30, saj me peljejo na tekmo v Kamnik. Vrnem se zvečer, v nedeljo pa grem nazaj v zavod.
Kakšne športne ambicije imaš?
Želim igrati dobro in napredovati. Predvsem pa v športu uživati!
