Državni zbor v drugi obravnavi potrdil zakon o športu, dokončno odločanje 30. maja

Med ključnimi cilji novega zakona o športu, ki nadomešča dosedanjo staro ureditev, je ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič navedla povečanje dostopnosti državljanov do gibalnih dejavnosti in nujno potrebne posodobitve zakonske ureditve v skladu z novimi razmerami v športu doma in po svetu. Pojasnila je, da je zakon plod dolgega dela in je večinoma usklajen s civilno športno sfero, soglasno ga je podprl strokovni svet za šport, dobil je pozitivno mnenje Olimpijskega komiteja Slovenije, prestal je tudi tudi obravnavo na pristojnem odboru DZ.

"Vsak državljan bo še več in še kakovostneje opravljal gibalne dejavnosti, ki so sofinancirane iz javnih sredstev. Nov zakon ureja področje izobraževanja, uvaja varuhinjo človekovih pravic, ki sicer že deluje, ureja prestope športnikov iz kluba v klub v želji, da bi imel otroci in tudi aktivni športniki možnost nadaljevanja ukvarjanja s športom brez dodatnih bremen za starše, zato se do 15. leta ne zaračunavajo prestopi in tudi ne za amaterske športnike. Zaposlovanje športnikov iz nekaj dosedanjih ministrstev bo urejeno na celotni javni sektor in tudi na lokalne skupnost ter tudi za športnike invalide. Predlog natančno določa, kaj je delavno razmerje, ker je športno področje specifično, ostaja možnost individualnih pogodb, ohranja pa se status poklicnega športnika," je pred glasovanjem navedla ministrica Maja Makovec Brenčič.

"Šport bo zdaj sredstva na lokalni in državni ravni lahko dobil neposredno po sprejetju proračuna. Urejamo posebnosti dela v športu in izenačujemo šport invalidov z ostalimi ter povečujemo pooblastila inšpekcije," je pojasnil direktor direktorata za šport Boro Štrumbelj, ki je prav tako izpostavil večjo dosegljivost športnih vsebin, ki so financirane iz javnih sredstev. Po njegovih besedah zakon prinaša tudi večjo preglednost in strokovnost pri programih usposabljanja ter lažjo dvojno kariero športnikov.

Poslanci SDS in ZL so v razpravi 22. maja posebej izpostavljala točke, povezane z zaposlitvijo športnikov in strokovnih delavcev v športu. Predlagani vladni ureditvi tega področja je pred tem sicer javno najbolj nasprotoval sindikat športnikov, ker naj bi zakon dajal slabše pogoje, kot je delo prek samostojnega podjetnika, saj ne ne bi nudil številnih pravic, ki izhajajo iz zakona o delavnih razmerij. Pred glasovanjem sta, tako kot 22. maja, ko sta podrobno predstavila stališča, o tem svoja glasova obrazložila Miha Kordiš (ZL) in Tomaž Lisec (SDS); sledni je podprli predlog ZL "čeprav nje naš predlog boljši", s je bilo za njuna predloga 40 poslancev proti, le 17 pa zanj.

Nova Slovenija (NSi) in Slovenska demokratska stranka (SDS) sta predlagala nekaj sprememb členov, s katerimi so želeli nadomestiti besedno zvezo športna rekreacija s športom za vse, kar pa nima zgolj redaktorskega popravka, ampak tudi vsebinskega. Tako je podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) Janez Sodržnik, ki vodi tudi lani ustanovljeno Zveze športnih zvez za vse, še aprila menil, da športna rekreacija v novem predlogu zakona ni urejena "dovolj kakovostno in celovito". Vendar o tem ni bilo soglasja niti med članom izvršnega odbora OKS, tudi zaradi odločanja o omejenih javnih sredstvih za šport in razdeljevanju le teh od vrhunskega športa prek športa za vse do športa otrok in mladostnikov.