Tudi tokijskem prirediteljem iger leta 2020 ne gre vse po maslu

Prirediteljem naslednjih olimpijskih iger, ki bodo leta 2020 v Tokiu, se težave samo kopičijo.

Zagata z vprašanjem, kje bo zadnji nosilec olimpijske bakle čez nekaj manj kot štiri leta prižgal ogenj, je samo zadnja v vrsti težav, ki pestijo tokijski organizacijski odbor. Njegov predsednik Yoshiro Mori krivdo prelaga na glavnega upravitelja stadiona, japonski svet za šport in zdaj že nekdanjega ministra za šport Hiroshija Haseja.

Njemu namreč ni jasno, kako se tisti, ki so pripravljali načrt, niso spomnili na umestitev kotla. A arhitekt Kengo Kuma, ki je zmagal na natečaju, se brani z besedami, da se med natečajem o kotlu sploh ni govorilo.

Odsotnost kotla pa ni edina pomanjkljivost, ki smeši Kumov načrt. Arhitekt namreč predvideva kritino iz lesenih materialov, zato že krožijo ugibanja, da bi lesena streha in olimpijski kotel pomenila kršenje japonske zakonodaje o požarni varnosti. Kuma zavrača tudi te pomisleke, češ da obstajajo različni načini, kako postaviti kritino.

Kumov načrt bo Japonsko stal 1,3 milijarde evrov, kar je za skoraj milijardo manj od prvega načrta, ki ga je pripravila danes že pokojna arhitektka iraško-britanskega porekla Zaha Hadid, avtorica načrta za vodni center na londonskih olimpijskih igrah. Vlada Shinza Abeja je njej načrt opustil ravno zaradi vrtoglavih stroškov.

Gradnja olimpijskega stadiona se bo predvidoma začel decembra, dokončan naj bi bil do novembra 2019, dva meseca pred rokom, ki ga zahteva Mednarodni olimpijski komite (MOK).

Japonci niso reševali le težav z manjkajočim načrtom za kotel, ampak tudi obtožbe, da je avtor logotipa Kenjiro Sano plagiator. Nek belgijski oblikovalec je namreč tožil MOK z očitki, da je logotip podoben tistemu, ki ga je ustvaril za eno od belgijskih gledališč. Japonci so tako aprila izbrali nov logotip.

Pod vprašajem je tudi sama kredibilnost prirediteljev. Ti so pred tremi leti, ko so se še potegovali za organizacijo iger, obljubljali, da bodo večina prizorišč v bližini središča Tokia, kar je bil tudi jeziček na tehtnici pri izbiranju med Tokiem, Istanbulom in Madridom.

Zdaj pa so na te obljube očitno pozabili, nekatera prizorišča se selijo iz japonske prestolnice, nekateri odgovorni celo upajo, da bi fukušimska prefektura, ki jo je marca 2011 prizadel najprej cunami in nato jedrska katastrofa, gostila kvalifikacije softballa in baseballa. Prefektura je iz Tokia oddaljena tri ure vožnje.

Prav tako se prireditelji zagovarjajo zaradi vse višjih stroškov organizacije iger. Sprva so za izvedbo iger načrtovali štiri milijarde evrov, zdaj pa se omenja že številke med 16 in 26 milijardami evrov. Zato se že pojavljajo pozivi k Morijevem odstopu, tokijska guvernerka Yuriko Koike pa je že napovedala revizijo teh enormnih stroškov.