Kim Daybell prihaja iz Sheffielda v Veliki Britaniji, kjer je tudi prišel na svet, svoj aziatski videz pa dolguje mami Malezijki. Čeprav se je rodil brez treh prstov na desni roki, brez mezincev na obeh nogah in brez dela prsnega koša na desni strani, se je že v otroških letih posvetil športu. Kmalu je ugotovil, da mu je najbolj pisan na kožo prav namizni tenis, ki se mu je posvetil z vso dušo in srcem. Veselje do njega mu je še naraslo, ko je z lahkoto premagoval vrstnike brez telesnih hib.
Leta 2008 se je pri 16 letih uvrstil v paraolimpijsko reprezentanco, ki jo od avgusta 2009 vodi slovenski strokovnjak Gorazd Vecko, sicer sin nekdanjega odličnega jugoslovanskega reprezentanta Edvarda Vecka, ki je na EP in SP osvojil šest odličij ter bil leta 1968 z Ištvanom Korpo evropski prvak v dvojicah.
ZARADI RIA PREKINIL ŠTUDIJ MEDICINE
Potem ko se je izkazal v delu s slovenskimi paraolimpijci in Matejo Pintar leta 2004 v Atenah popeljal do naslova olimpijske prvakinje, so ga Britanci po igrah 2008 v Pekingu, kjer so s 17 igralci ostali brez odličja, poklicali na razgovor in mu ponudili vodenje ekipe za paraolimpijske igre v Londonu. Tam so Britanci osvojili štiri kolajne in bili med največjimi presenečenji iger. Na njih je že nastopil tudi Kim Daybell, ki je bil pri dvajsetih letih še malce premlad za odličje, je pa že opozoril na svoj talent.
Kim tekmuje v kategoriji najmanj invalidnih oseb, katerih igra je najbolj primerljiva z »običajnim« namiznim tenisom. Treningi in tekme proti igralcem brez telesnih hip so zanj še dodatna motivacija. Želja po uspešnem igranju namiznega tenisa pri njem ni usahnila niti, ko se je po končani srednji šoli odločil za zahteven študij medicine, ki, kot radi rečemo, resnično zahteva celega človeka. V Veliki Britaniji je ta študij zahteven še toliko bolj, tako da skoraj ni primera, ko bi se športnik iz te države, ki študira medicino, uvrstil na olimpijske ali paraolimpijske igre.
"Kim mi je vedno govoril, da se bo, ko bo začutil, da lahko poseže po največjih rezultatih na SP ali paraolimpijskih igrah, odločil, da študij za leto dni prekine in mi naroči, naj mu pripravim program, da bo lahko uspel. Zdaj je to začutil in mi res rekel, naj storim vse, kar je potrebno, da bi se na igrah v Riu lahko boril za kolajno," je njegove želje razkril Gorazd Vecko.
NAJPREJ ZA ILIRIJO, NATO NA KITAJSKO
Ta si je zadal nalogo, da mu v Sloveniji priskrbi igranje v enem od klubov, ki tekmujejo v prvi slovenski ligi. Pri tem ga ima lahko ves čas pod nadzorom, da ve, kje je ter kaj in kako dela. Odločil se je za namiznoteniški klub Ilirija, za katerega je konec avgusta že zaigral na turnirju za evropski pokal ETTU, ki je potekal v Istanbulu. Tam je takoj opozoril na svoj talent in v štirih dvobojih dosegel tri zmage. Njegove žrtve so bili Litovec Kulikavskas, nekdanji portugalski reprezentant Silva in Turek Haci, izgubil je le proti Italijanu Masarelliju, ko je v dveh nizih zapravil visoko vodstvo. Žal se Ilirija, za katero sta igrala še Tom Šfiligoj in Tomaž Roudi, ni prebila v naslednji krog in tako je tudi Kim ostal brez še kakšne tovrstne izkušnje, ki bi bila zanj zelo dobrodošla.
Tako on kot trener Olimpije Borut Veren ocenjujeta, da Kim spada vsaj med deset najboljših igralcev, ki trenutno igrajo v Sloveniji - seveda tistih brez telesnih hib. Če mu bo to uspelo, bodo po njunem mnenju dosegli tisto, kar so hoteli. Po zaključku slovenske lige ima Vecko v načrtu, da bi se njegov varovanec preselil še v namiznoteniško meko, na Kitajsko, ter dva meseca treniral in igral tudi tam. To bi bila pred OI v Riu resnično prava »glazura«. Njegovo dobro delo pri nas pa naj bi se potrdilo že oktobra na Danskem, ko bo na evropskem prvenstvu za invalide poskušal ujeti svojo prvo kolajno.
ŠE NAJVEČ TEŽAV Z RAVNOTEŽJEM
Je po mnenju trenerja Kim glede na »normalne« igralce sploh kaj hendikepiran? "Malce vendarle že. Še najbolj s tem, da mu na obeh nogah manjka en prst, kar vpliva na njegovo ravnotežje. Servis in metanje žogice v zrak kljub poškodovani desni roki nista problem, večji je rotacija pri top spinih zaradi težav z rebrom. S pridnostjo in dodatnimi treningi bo nadoknadil tudi to," je prepričan Vecko.
O Kimu pa ima zelo dobro mnenje tudi Ilirijin trener Borut Veren. Najbolj mu je všeč, da je kot levičar zelo agresiven igralec, kar nasprotnim igralcem povzroča veliko težav. "Ilirija ima z njim štiri enakovredne igralce, kar nam glede na lansko sezono bistveno olajša delo. Z dobrim delom bo Kim hitro povsem enakovreden ostalim trem in kmalu med deset najboljših v Sloveniji. Zdaj bo naš cilj najmanj končnica, koga pa bomo poskušali presenetiti tudi tam," pravi Veren, ki dodaja, da bo z njegovo novo okrepitvijo potrebne le nekaj več logistike, saj bo stanoval in živel v Novem mestu, treniral na Otočcu in igral za ljubljanski klub, ki se mu bo občasno pridružil tudi na kakšnem skupnem treningu. Manjkal bo le v času svojih reprezentančnih obveznosti.
VADIL BO NA OTOČCU
Po pripravah z britansko reprezentanco v Laškem bo Kim treniral v slovenskem namiznoteniškem centru na Otočcu, ki ga skupaj z ženo Andrejo vodi priznani trener in nekdanji igralec Jože Urh. Igralec, ki po lastnih besedah temu športu posveča šest ur na dan, ima za sparing partnerje člane naše mlade reprezentance, ki se je letos izkazala na EP v Bratislavi. "Ko so z njim naredili prvi trening, so bili izredno presenečeni nad njegovim znanjem. Sam vem, da bosta Jože in Andreja Kima naredila še mnogo boljšega in močnejšega. Da bo treniral na Otočcu in igral državno prvenstvo za Ilirijo, je za nas izjemno pomembno," se zaveda njegov trener Gorazd Vecko.
ZARADI RIA PREKINIL ŠTUDIJ MEDICINE
Potem ko se je izkazal v delu s slovenskimi paraolimpijci in Matejo Pintar leta 2004 v Atenah popeljal do naslova olimpijske prvakinje, so ga Britanci po igrah 2008 v Pekingu, kjer so s 17 igralci ostali brez odličja, poklicali na razgovor in mu ponudili vodenje ekipe za paraolimpijske igre v Londonu. Tam so Britanci osvojili štiri kolajne in bili med največjimi presenečenji iger. Na njih je že nastopil tudi Kim Daybell, ki je bil pri dvajsetih letih še malce premlad za odličje, je pa že opozoril na svoj talent.
Kim tekmuje v kategoriji najmanj invalidnih oseb, katerih igra je najbolj primerljiva z »običajnim« namiznim tenisom. Treningi in tekme proti igralcem brez telesnih hip so zanj še dodatna motivacija. Želja po uspešnem igranju namiznega tenisa pri njem ni usahnila niti, ko se je po končani srednji šoli odločil za zahteven študij medicine, ki, kot radi rečemo, resnično zahteva celega človeka. V Veliki Britaniji je ta študij zahteven še toliko bolj, tako da skoraj ni primera, ko bi se športnik iz te države, ki študira medicino, uvrstil na olimpijske ali paraolimpijske igre.
"Kim mi je vedno govoril, da se bo, ko bo začutil, da lahko poseže po največjih rezultatih na SP ali paraolimpijskih igrah, odločil, da študij za leto dni prekine in mi naroči, naj mu pripravim program, da bo lahko uspel. Zdaj je to začutil in mi res rekel, naj storim vse, kar je potrebno, da bi se na igrah v Riu lahko boril za kolajno," je njegove želje razkril Gorazd Vecko.
NAJPREJ ZA ILIRIJO, NATO NA KITAJSKO
Ta si je zadal nalogo, da mu v Sloveniji priskrbi igranje v enem od klubov, ki tekmujejo v prvi slovenski ligi. Pri tem ga ima lahko ves čas pod nadzorom, da ve, kje je ter kaj in kako dela. Odločil se je za namiznoteniški klub Ilirija, za katerega je konec avgusta že zaigral na turnirju za evropski pokal ETTU, ki je potekal v Istanbulu. Tam je takoj opozoril na svoj talent in v štirih dvobojih dosegel tri zmage. Njegove žrtve so bili Litovec Kulikavskas, nekdanji portugalski reprezentant Silva in Turek Haci, izgubil je le proti Italijanu Masarelliju, ko je v dveh nizih zapravil visoko vodstvo. Žal se Ilirija, za katero sta igrala še Tom Šfiligoj in Tomaž Roudi, ni prebila v naslednji krog in tako je tudi Kim ostal brez še kakšne tovrstne izkušnje, ki bi bila zanj zelo dobrodošla.
Tako on kot trener Olimpije Borut Veren ocenjujeta, da Kim spada vsaj med deset najboljših igralcev, ki trenutno igrajo v Sloveniji - seveda tistih brez telesnih hib. Če mu bo to uspelo, bodo po njunem mnenju dosegli tisto, kar so hoteli. Po zaključku slovenske lige ima Vecko v načrtu, da bi se njegov varovanec preselil še v namiznoteniško meko, na Kitajsko, ter dva meseca treniral in igral tudi tam. To bi bila pred OI v Riu resnično prava »glazura«. Njegovo dobro delo pri nas pa naj bi se potrdilo že oktobra na Danskem, ko bo na evropskem prvenstvu za invalide poskušal ujeti svojo prvo kolajno.
ŠE NAJVEČ TEŽAV Z RAVNOTEŽJEM
Je po mnenju trenerja Kim glede na »normalne« igralce sploh kaj hendikepiran? "Malce vendarle že. Še najbolj s tem, da mu na obeh nogah manjka en prst, kar vpliva na njegovo ravnotežje. Servis in metanje žogice v zrak kljub poškodovani desni roki nista problem, večji je rotacija pri top spinih zaradi težav z rebrom. S pridnostjo in dodatnimi treningi bo nadoknadil tudi to," je prepričan Vecko.
O Kimu pa ima zelo dobro mnenje tudi Ilirijin trener Borut Veren. Najbolj mu je všeč, da je kot levičar zelo agresiven igralec, kar nasprotnim igralcem povzroča veliko težav. "Ilirija ima z njim štiri enakovredne igralce, kar nam glede na lansko sezono bistveno olajša delo. Z dobrim delom bo Kim hitro povsem enakovreden ostalim trem in kmalu med deset najboljših v Sloveniji. Zdaj bo naš cilj najmanj končnica, koga pa bomo poskušali presenetiti tudi tam," pravi Veren, ki dodaja, da bo z njegovo novo okrepitvijo potrebne le nekaj več logistike, saj bo stanoval in živel v Novem mestu, treniral na Otočcu in igral za ljubljanski klub, ki se mu bo občasno pridružil tudi na kakšnem skupnem treningu. Manjkal bo le v času svojih reprezentančnih obveznosti.
VADIL BO NA OTOČCU
Po pripravah z britansko reprezentanco v Laškem bo Kim treniral v slovenskem namiznoteniškem centru na Otočcu, ki ga skupaj z ženo Andrejo vodi priznani trener in nekdanji igralec Jože Urh. Igralec, ki po lastnih besedah temu športu posveča šest ur na dan, ima za sparing partnerje člane naše mlade reprezentance, ki se je letos izkazala na EP v Bratislavi. "Ko so z njim naredili prvi trening, so bili izredno presenečeni nad njegovim znanjem. Sam vem, da bosta Jože in Andreja Kima naredila še mnogo boljšega in močnejšega. Da bo treniral na Otočcu in igral državno prvenstvo za Ilirijo, je za nas izjemno pomembno," se zaveda njegov trener Gorazd Vecko.
