Nam lahko poveste karkoli o vašem odhodu iz Calcita?
Žal vam na to vprašanje ne morem odgovoriti. Moj pravni zastopnik mi je odsvetoval komentiranje o tej zadevi.
V redu. Kako ste se znašli v Monzi, enem najboljših odbojkarskih klubov na svetu?
Ko sem prišel v Monzo, sem bil zelo živčen, ker nisem vedel, kaj lahko pričakujem. Vedel sem, da je klub na zelo visoki ravni. Bil pa sem prijetno presenečen, da je vse skupaj zelo podobno naši reprezentanci tako v organizaciji kot kvaliteti treningov. Ker sem bil vse poletje z reprezentanco, mi je bilo v Monzi vse skupaj bolj domače in znano, kot sem mislil, da mi bo. Kvaliteta v klubu pa je zagotovo na najvišji možni ravni.
Ste bili presenečeni, da ste tako hitro dobili priložnost za igro?
Pri takih stvareh je veliko ali skoraj vse odvisno od trenerja. Kako pač glavni strateg dela na tekmah. Enako je bilo v reprezentanci. Ko sem bil poklican v slovensko izbrano vrsto, sem nisem pričakoval, da bom igral. Vsaj veliko ne. Toda selektor je imel občutek, da lahko menja, in poslal me je v igro. Take situacije so redke, ko prideš v novo okolje, v boljši klub. Enako je bilo, ko sem prvič prišel v člansko ekipo Calcita kot mlad igralec. Imeti moraš tudi nekaj sreče, da te trener pošlje v igro. Ni pa se bilo težko uigrati z ekipo Monze, ker so vsi igralci zelo dobri. Ko je 90 odstotkov žog točno tam, kjer morajo biti, se res ni težko vklopiti v igro.
Kakšne pa so vaše ambicije z Monzo? Kljub mladosti zdaj igrate na zelo visoki ravni.
Moje ambicije so zelo realne. V tem trenutku, za to sezono, sem se odločil, da so moji cilji skromni. Želim napredovati s kakovostnim delom na treningih, in če bom dobil kakšno majhno priložnost na tekmi, jo seveda moram izkoristiti. Poskušam biti realen. Okoli mene v klubu so precej starejši in veliko bolj izkušeni igralci. Skoraj zagotovo tekem ne bom začenjal v prvi postavi. To je v redu. Jasno je, da lahko napredujem. Osredotočil se bom na čim boljše delo na treningih in to je to. Dolgoročni cilj pa je seveda, da svoje znanje toliko nadgradim, da bom igral v prvi postavi Monze.
Niste nič nestrpni in nepotrpežljivi glede na vašo mladost?
Težko je, ne bom lagal. Tako je bilo tudi v reprezentanci, kjer sem se hotel izkazati. Seveda si vsi želimo igrati, ampak prišel sem do zaključka, da če se obremenjujem s tem, zakaj ne igram, samemu sebi povzročam stres. In potem se živciram, namesto da bi to energijo porabil za to, da se izboljšam, in poskrbel, da me trener sam vidi v prvi postavi. Tudi soigralci me morajo sprejeti tako, da jih ne bo skrbelo, če bom jaz stopil na igrišče. Morajo mi zaupati.
Verjetno vas v naslednjem letu čakajo tudi reprezentančne obveznosti, vključno morda z olimpijskim turnirjem v Parizu.
Na svojih prvih reprezentančnih nastopih v letu 2023 sem zadovoljen s svojim napredkom. Ekipa je bila super. Veliko bolj vesel pa bi bil, če bi se prek kvalifikacij že uvrstili na olimpijske igre. Za naslednjo sezono pa cilji v reprezentanci ostajajo enaki. Nisem sicer prvi od tistih, ki lahko govorijo o ciljih slovenske reprezentance, ker je pred menoj kar nekaj tistih, ki so za to bolj poklicani. Toda moji reprezentančni cilji so vseeno jasni – da v ligi narodov obdržimo mesto na lestvici, se kvalificiramo na olimpijske igre in da potem v Parizu 'razturamo'.
