In ne pri mednarodni svetovni zvezi se niso odločili za majhen premik, vsaj ne iz oči nekoga, ki dogajanje spremlja iz dežele na sončni strani Alp. Prvenstvo bi moral gostiti Ciper, zdaj pa so vse skupaj prestavili 9733 kilometrov zahodneje, natančneje v Portoriko. To je zdaj tista sanjska destinacija za varovanke Jožeta Časarja, ki jo bodo imele v mislih v naslednjih dneh. Toda najprej jih čaka pot v Rusijo, natančneje v Anapo, kjer si bodo skušale izboriti zlata vredno vozovnico. Selektor izbrane vrste, ki je s to generacijo deklet požel izjemne uspehe in slovensko žensko odbojko postavil na svetovni zemljevid, je na vzhod popeljal igralke, ki so se na zadnjem evropskem prvenstvu veselile srebrne kolajne.
"Igralke so zelo motivirane in si po lanskem srebru na evropskem prvenstvu želijo še enkrat dokazati. Zavedamo se, da bi bil v taki konkurenci že skoraj čudež, če bi nam uspelo osvojiti prvo mesto v skupini in se uvrstiti na svetovno prvenstvo, po drugi strani pa ne bi imelo smisla, da bi v Rusijo sploh odpotovali, če ne bi verjeli, da nam to lahko uspe," je odločen Časar.
Konkurenca v Rusiji bo vse prej kot preprosta. Tu bodo domačinke in vsi vemo, kaj Rusija pomeni v svetu odbojke, tu pa sta še reprezentanci Italije in Poljske. Na vse tri ekipe so v slovenskem taboru dobro pripravljeni: "Imamo kopico videoposnetkov in statistiko, dobro smo tudi že proučili sistem igre, ki ga igrajo Rusinje, tako da se že dva dni ukvarjamo s taktičnimi rešitvami, ki jih tudi izvajamo na treningih. Zavedamo se, da imajo tako Rusinje kot Poljakinje zelo visoke igralke in da je zelo težko zaustavljati njihove napade oziroma prebijati njihov blok, medtem ko imajo Italijanke novega selektorja, zato še ne vemo, za kakšen način igre se bo odločil. Do zdaj nam je njihova hitra igra zelo ustrezala. Z lanskega evropskega prvenstva poznamo tudi Poljakinje, a za zdaj še ne vemo, koliko so v tem letu dni napredovale. Jih bomo pa tako ali tako videli igrati in imeli možnost, da se tudi na njihovo igro dobro pripravimo."
