Herrera, ki je med letoma 1985 in 1992 blestel kot profesionalni kolesar, je v domovini skoraj mitska figura. Bil je eden prvih zvezdnikov kolumbijskega kolesarstva. Še dandanes velja za enega najboljših kolesarjev, kar jih je dala ta južnoameriška država. Pa jih ni dala malo dobrih, odličnih. Nairo Quintana, Egan Bernal, Rigoberto Uran ... če naštejemo le nekatere.
Herrera je oral ledino. Bil je hribolazec "par excellence". Leta 1987 je postal prvi Kolumbijec z zmago na Vuelti, bil pa je tudi kralj gora na vseh treh velikih tritedenskih dirk – Touro, Giru in Vuelti. Mali vrtnat, kot se je hglasil njegov vzdevek, je pikčasto majico na Dirki po Franciji osvojil v letih 1985 in 1987, pri tem pa na dirki vseh dirk dobil tri etape. A zdaj je njegovo ime na naslovnicah tamkajšnjih medijev zaradi popolnoma drugačnih oziroma napačnih razlogov.
Po poročanju kolumbijskih medijev bo Lucho Herrera kazensko preganjan zaradi suma vpletenosti v primer prisilnih izginotij. Dva nekdanja pripadnika paravojaških enot naj bi pričala, da je nekdanji kolesarski šampion oktobra 2002 naročil likvidacijo štirih sosedov – domnevno zaradi povezav z gverilskimi skupinami. V resnici pa naj bi šlo za prevzem zemljišč, ki so mejila na njegovo posest v regiji Casanare.
Priče trdijo, da je Herrera paravojaški skupini ponudil 40 milijonov kolumbijskih pesov ter slike štirih oseb, za katere je dejal, da so pripadniki gverile. V resnici naj bi šlo za kmete in lastnike sosednjih zemljišč. »Gospod Lucho Herrera mi je dal nekaj za piti, potem pa dve kuverti – v eni so bile fotografije ljudi, ki naj bi jih likvidirali, v drugi pa denar za orožje in motorje,« je dejala ena od prič.
Po njihovih izpovedih naj bi paravojaške sile žrtve ugrabile, jim prerezale vratove in jih razkosale z mačetami. Šele pozneje naj bi se zavedeli, da ne gre za pripadnike gverile, temveč za povsem nedolžne sosednje kmete, do katerih je imel Herrera očitno zgolj zemljiške ambicije.
Celotna zgodba je prišla na dan šele zdaj, ko so nekdanji člani paravojaške skupine priznali krivdo pred kolumbijskim posebnim sodiščem za mir (JEP). Ena od prič je celo priznala, da so žrtve pokopali na Herrerovi posesti. »Dva smo naložili na tovornjak, dva pa peljali do bližnje kmetije ob cesti Novilleros–Aguadita. Tam smo jih pokončali in razkosali,« je povedal v uradni izjavi.
Na podlagi teh pričanj je 7. aprila pristojno sodišče odredilo preiskavo proti Luchu Herreri.
