Kolesarstvo zna biti krut šport. Tadej Pogačar je v svojem debitantskem nastopu na neizprosni klasiki vse naredil prav. Na tem popotovanju skozi pekel ni napravil napačnega koraka oziroma vrtljaja. Brez padca, brez predrte zračnice ... Na trenutke je bil videti kot na nedeljskem izletu, ob napadih in pospeševanjih pa sta na koncu s starim znancem van der Poelom ostala sama v ospredju. Vse je šlo kot po maslu. Vse do nekega ovinka kakšnih 37 kilometrov pred ciljem, ko je Roubaix pokazal zobe. Pogi je narobe ocenil ovinek in pristal v zaščitni ograji. Van der Poel ga je nekako obšel in odbrzel dalje.
Takoj po padcu se je sicer zazdelo, da bi ga lahko ujel in da bomo v zaključku spremljali še en obračun mož na moža. Toda prednost je kmalu začela naraščati in postalo je jasno, da se bo Pogačar moral tokrat zadovoljiti z drugim mestom.
- Kako je potekala dirka
- Škandal med dvobojem Pogačarja in van der Poela, to je bilo ogabno dejanje
- Nesreča Tadeja Pogačarja na usodnem ovinku
Drugo mesto je več kot smo pričakovali in lahko upali v njegovem debitantskem nastopu na tej neizprosni klasiki. Drugo mesto še pridobi na veljavi ob pogledu na njegove okrvavljene roke in noge ter trpeči izraz na obrazu. Še enkrat več je na cesti pustil vse, kar je imel. Toda kolesarstvo je šport, v katerem je morda celo največja razlika med prvim in drugim mestom. Drugo mesto je le prvo med poraženci. Predvsem pa je način tisti, zaradi katerega smo zaključek spremljali z grenkim priokusom v ustih. Še dolgo se bomo spraševali, kaj bi bilo, če bi bilo. Oziroma če ne bi bilo tistega padca. Našli se bodo tudi takšni, ki bodo dejali, da bi van der Poel lahko, pravazprav moral počakati Pogačarja. A potrebno je vedeti, da so padci, defekti in podobno del igre. Morda nikjer bolj kot prav na Roubaixu. To je del DNK klasike kot je Pariz-Roubaix. Če bi se kolesarji čakali med seboj, bi se dirka bržkone končala enkrat v torek.
Zagotovo ga boli. In bo še nekaj časa bolelo. Pa tu ne mislimo ureznin in odrgnin, ki jih je za seboj pustil padec. Boli ga način, zaradi katerega se ni mogel vmešati v boj za zmago. A čeprav se je moral zadovoljiti z drugim mestom, pa je legenda o Tadeju Pogačarju kot enemu največjih kolesarjev vseh časov v nedeljo popoldne, v nedeljo v peklu, dobila novo sijajno poglavje. Navsezadnje je postal prvi aktualni prvak Tour de France na stopničkah Roubaixa po Eddyju Merckxu in letu 1975. Z drugim mestom je postal šele deveti kolesar v zgodovini, ki je na vseh petih spomenikih stal na zmagovalnem odru. Philippe Gilbert, Sean Kelly, Francesco Moser, Hennie Kuiper Rober De Vlaeminck, Eddy Merckx, Rik Van Looy, Alfred De Bruyne in Pogačar Fina druščina, ni kaj.
Vrnil se bo
Bil je to Pariz-Roubaix v vsej svoji lepoti. In krutosti. Mati vseh klasik, ki pa se do svojih sinov, kolesarjev, obnaša kot najslabša mačeha. Nekaj, kar je na svoji koži lahko tokrat občutil tudi Pogačar. A prepričani smo, da se bo še vrnil. Morda že prihodnje leto. "Vemo, kakšen šampion je Pogačar. Kar je storil ob debiju na Roubaixu, me ne preseneča, obenem pa tudi ni normalno. Res je izjemen talent. Najbrž bi prišla na velodrom skupaj, če ne bi napravil napake. Prepričan sem, da ga bomo drugo leto videli tu, ko bo skušal tu skovati maščevanje," denimo meni van der Poel.
Pogačar - van der Poel 8:8
Mathieu van der Poel je osvojil osmi spomenik in v dvoboju s Pogačarjem izid vnovič izenačil. Pogačar - van der Poel 8:8. Pogačar bo že čez nekaj tednov na Liege-Bastogne-Liege vnovič poskušal prevzeti vodstvo.V tej nori dirki, v kateri tekmecem prepuščata le drobtinice.
