ZLATO KOLO
Žirija še nikoli ni imela tako lahkega dela.
Potem ko je še četrtič zapored v svoje vitrine pospravil Rogovo zlato kolo in bil še petič zapored kolesar leta po izboru KZS, mu je Miklavž prinesel še Zlato kolo. Po Rogovem še tistega (naj)prestižnejšega, ki ga podeljuje francoska revija Velo magazine.
Vélo d'Or je neke vrste kolesarska različica nogometnega Ballon d'Or, navsezadnje ga podeljuje ista medijska hiša (L'Équipe). In če je letošnja Zlata žoga poskrbela za nemalo polemik ter obilico slabe volje v prvi vrsti med navijači Reala, pa je bila letošnje Zlato kolo precej manj sporno. Tu ni bilo neke debate, tu ni bilo vprašanj oziroma dileme v slogu Rodri ali Vinicius, tu je bilo vse kristalno jasno. Vsaj za vse tiste, ki seveda želijo videti.
Kot vsak je tudi ta izbor v prvi vrsti stvar okusa. Vsake oči imajo svojega malarja, toda morali bi biti zelo slabovidni, če ne kar povsem slepi ali zaslepljeni, da v glasovanju za kolesarja leta na prvo mesto ne bi postavili Tadeja Pogačarja. Vse drugo bi bila krivica, da ne rečemo travestija. Z vsem dolžnim spoštovanjem do Remca Evenepoela, ki je v letu 2024 postal dvakratni olimpijski prvak ter ubranil naslov svetovnega prvaka v kronometru, in/ali Mathieua van der Poela, ki je dobil oba kultna kockasta spomenika, Flandrijo ter Roubaix. Sijajni dosežki, ki bi si morda v kakšnem drugem letu zaslužili zlato kolo, ne pa tudi v letu 2024, ko je bil Pogačar v svoji ligi. In to praktično od prve pa do zadnje dirke. Bil je to redko videni plenilski pohod, na katerem je tekmecem prepuščal le drobtinice.
Žirija že dolgo ni imela tako lahkega dela, smo podobni zapis naslovili leta 2021, ko je prvič osvojil to prestižno nagrado in ga je vseh 19 novinarjev postavilo na prvo mesto ter mu s tem namenilo maksimalnih pet točk. Tadej Pogačar, cinq points. Nekaj, kar se je zgodilo šele drugič v tridesetletni zgodovini te nagrade, ki jo podeljuje Velo Magazine. Šele drugič po letu 1999 in Američanu Lanceu Armstrongu, ki je bil sicer naknadno izbrisan tudi s tega seznama. Najbrž ni treba pisati zakaj.
Če se vrnemo h Pogačarju, kaj potemtakem zapisati letos, ko je bil še precej uspešnejši kot leta 2021, ko je med drugim dobil Tour, LBL, Lombardio in osvojil bron na OI v Tokiu? Zlato, s katerim je prekrito njegovo letošnje kolo, ima tokrat maksimalnih 24-karatov. Tour, Giro, SP, LBL, Lombardia, Strade Bianche, Montreal, Katalonija ... Vse in še svet(ovno). Žirija še nikoli ni imela tako lahkega dela.
"Res sem vesel in ponosen na to nagrado. Za mano je izjemno leto in ta nagrada je še en pokazatelj, da se trdo delo poplača. Nisem pričakoval takega leta. To je bilo res nekaj edinstvenega. Tudi če bi vseh teh 25 zmag strnil v celotno kariero, bi bilo to zame dovolj. Obenem mi vse skupaj daje tudi motivacijo za prihodnje leto," je v prvem odzivu na odru Gabrielovega paviljona dejal Pogačar.
"Menim, da mi letošnja nagrada pomeni več. Prvo sem prejel leta 2021 in takrat sem bil zelo mlad, morda mi je bilo malce bolj vseeno. Od takrat mi je prirasla k srcu in zdaj čutim ponos, da lahko na tem odru prejmem to nagrado. Ni vedno lahko biti miren in se zabavati. Pridejo tudi težki trenutki, ampak okoli sebe imam izjemne ljudi, ki mi vse skupaj olajšajo. Skušal se bom zabavati, dokler traja," je še odvrnil prvi kolesar svetovne lestvice.
Pogačar je slavil tudi v razvrstitvi za nagrado Eddyja Merckxa za najboljšega kolesarja na enodnevnih klasikah. "Tega res nisem pričakoval. Res sem zadovoljen in v čast mi je, da sem dobil to lepo trofejo," je ob prejemu svoje prve današnje nagrade dejal Pogačar. V razvrstitvi je prehitel lanskega zmagovalca van der Poela, ki je letos dobil obe najbolj prestižni enodnevni dirki, Pariz-Roubaix in preizkušnjo po Flandriji.
Nagrada nosi ime enega največjih kolesarjev na svetu Merckxa in tudi Pogačar bi rad nekoč stopil v njegove čevlje. "Mogoče bo nekoč ta nagrada nosila tudi moje ime," je dodal slovenski as, ki pa o statusu največjega vseh časov ne razmišlja: "Ne sanjam ravno o tem. Dirkam v trenutku, se zabavam. Če bi preveč razmišljal o tem, bi si s tem na ramena naložil še več pritiska."
Dobitniki zlatega kolesa 2024 Tadej Pogačar (Slovenija) 2023 Jonas Vingegaard (Danska) 2022 Remco Evenepoel (Belgija) 2021 Tadej Pogačar (Slovenija) 2020 Primož Roglič (Slovenija) 2019 Julian Alaphilippe (Francija) 2018 Alejandro Valverde (Španija) 2017 Chris Froome (Velika Britanija) 2016 Peter Sagan (Slovaška) 2015 Chris Froome (Velika Britanija) 2014 Alberto Contador (Španija) 2013 Chris Froome (Velika Britanija) 2012 Bradley Wiggins (Velika Britanija) 2011 Philippe Gilbert (Belgija) 2010 Fabian Cancellara (Švica) 2009 Alberto Contador (Španija) 2008 Alberto Contador (Španija) 2007 Alberto Contador (Španija) 2006 Paolo Bettini (Italija) 2005 Tom Boonen (Belgija) 2004 / 2003 / 2002 Mario Cipollini (Italija) 2001 / 2000 / 1999 / 1998 Marco Pantani (Italija) 1997 Jan Ullrich (Nemčija) 1996 Johan Museeuw (Belgija) 1995 Laurent Jalabert (Francija) 1994 Tony Rominger (Švica) 1993 Miguel Indurain (Španija) 1992 Miguel Indurain (Španija) * Dobitniki nagrade za najboljšega na klasikah: 2024 Tadej Pogačar (Slovenija) 2023 Mathieu van der Poel (Nizozemska) * Dobitnice zlatega kolesa: 2024 Lotte Kopecky (Belgija) 2023 Demi Vollering (Nizozemska) 2022 Annemiek van Vleuten (Nizozemska)
