Čeprav bo do prvih tekmovanj na najvišji ravni potrebno počakati še dober mesec dni, pa je v teh dneh dogajanje v kolesarskem svetu vseeno precej pestro. Tom Pidcock in Ineos sta po večmesečni sagi končno podpisala ločitvene papirje, dvakratni olimpijski prvak v olimpijskem krosu naj bi se preselil k švicarski ekipi Q36.5. Velik udarec v pripravah na novo sezono je utrpel Remco Evenepoel, ki je po bližnjem srečanju s poštarskim kombijem pristal v bolnišnici. »Ta nesreča bo spremenila moj urnik in načrte za naslednjo sezono. Težje je in trpim veliko bolj kot po nesreči v Baskiji. Več je poškodb. Predvsem na tisti razpokani ključnici, kjer so bili polomljeni vsi okoliški sklepi. Potreboval bom več časa za okrevanje kot takrat, o treningih bom lahko začel razmišljati šele januarja,« je dejal ob odhodu iz bolnišnice.
Če že leta 2021, kaj šele zdaj?
Tadej Pogačar po drugi strani žanje še zadnje sadove nepozabne sezone. Potem ko je še četrtič zapored v svoje vitrine pospravil Rogovo zlato kolo in bil še petič zapored kolesar leta po izboru KZS, bo danes prejel še najprestižnejše posamično priznanje v svetu kolesarstva. Govora je seveda o Velo d'Or, Zlatemu kolesu, ki ga podeljuje francoska revija Velo.
Zlato kolo, ta kolesarska različica Ballon d'Or, bi morala drugič po letu 2021 romati v garažo Tadeja Pogačarja. Vse drugo bo krivica, da ne rečemo travestija. Z vsem dolžnim spoštovanjem do Evenepoela, ki je v letu 2024 postal dvakratni olimpijski prvak ter ubranil naslov svetovnega prvaka v kronometru, in/ali Mathieua van der Poela, ki je dobil oba kockasta spomenika, Flandrijo ter Roubaix. Sijajni dosežki, ki bi si morda v kakšnem drugem letu zaslužili zlato kolo, ne pa tudi v letu 2024, ko je bil Pogačar v svoji ligi. In to praktično od prve pa do zadnje dirke. Bil je to redko videni plenilski pohod, na katerem je tekmecem prepuščal le drobtinice.
Če so glasovalci, izbrani novinarji, glasovali po vesti, potem bi moral Pogačar slaviti s plebiscitarno večino. Pravzaprav bi moral Pogačar osvojiti maksimalno število glasov. Pogačar in potem dolgo nič.
Žirija že dolgo ni imela tako lahkega dela, smo podobni zapis naslovili leta 2021, ko je prvič osvojil to nagrado in ga je vseh 19 novinarjev postavilo na prvo mesto ter mu s tem namenilo pet točk. Tadej Pogačar, cinq points. Nekaj, kar se je zgodilo šele drugič v tridesetletni zgodovini te nagrade, ki jo podeljuje Velo Magazine. Šele drugič po letu 1999 in Američanu Lanceu Armstrongu, ki je bil sicer naknadno izbrisan tudi s tega seznama. Najbrž ni treba pisati zakaj.
Če se vrnemo h Pogačarju, kaj potemtakem zapisati letos, ko je bil še precej uspešnejši kot leta 2021, ko je med drugim dobil Tour, LBL, Lombardio in osvojil bron na OI v Tokiu? To je bila 24-karatna sezona. Tour, Giro, SP, LBL, Lombardia, Strade Bianche, Montreal, Katalonija ... Vse in še svet(ovno).
Pogačar je v zadnjih dveh letih končal na tretjem mestu. Lani je slavil Jonas Vingegaard pred van der Poelom, leta 2022 pa Evenepoel pred Woutom van Aertom. Lani je šlo precej na tesno. Vingegaard je zbral 142, drugi van der Poel 133, tretji Pogačar 126 točk. Zlato kolo bo sicer le ena izmed nagrad, ki jih bodo v petek podelili v pariškem Pavillon Gabriel v Parizu. Med drugim bodo poleg zlatega kolesa v ženski konkurenci podelili tudi lovoriko Eddyja Merckxa, ki bo romala v roke najboljšega kolesarja na klasikah, novost pa je nagrada za družbeno angažiranost kolesarjev poimenovana po tragičnemu preminulemu Ginu Mäderju.
PS: Če nam za konec dovolite, da zapišemo kako bi sami podelili glasove. 1. Tadej Pogačar, 2. Remco Evenepoel, 3. Mathieu van der Poel, 4. Primož Roglič, 5. Jonas Vingegaard.
NOMINIRANCI ZA ZLATO KOLO 2024
Jonas Vingegaard (Dan/Visma LAB)
Primož Roglič (Slo/Red Bull BH)
Remco Evenepoel (Bel/Soudal QS)
Biniam Girmay (Eri/Intermarche)
Marc Hirschi (Švi/Emirates)
Mathieu van der Poel (Niz/Alpecin)
Tadej Pogačar (Slo/Emirates)
Ben O'Connor (Avs/Decathlon)
Matteo Jorgenson (ZDA/Visma LAB)
Tim Merlier (Bel/Soudal QS)
