"Ekipa je še očitno še bolj verjela vame, kot sem verjel sam. Etapna zmaga ni bila moj prvi cilj dneva. Ko pa sem jih videl, kako so vozili na vso moč v tej vročini, sem bil vesel, da sem zaključil na vrhu," je Slovenec v odzivu na prvo zmago malce presenetil - ne pa povsem, kajti mnoge strokovnjake je presenetilo delovanje Bore in so se spraševali, ali je tako delovanje Rogličeva želja. Očitno res ni bila. "Nihče me ni nič vprašal," je priznal odkrito. "Če bi kdo vprašal mene, bi odvrnil, da naj ne vozijo tako močno in naj ne nadzirajo ter pripravljajo teren za etapno zmago. Na koncu nisem imel izbire."
Še vedno ga muči bolečina, a je junaško zdržal. Vodi pa ga tudi misel, da nikoli - sploh p nepri teh kolesarskih letih - ne moreš vedeti, kdaj se ti bo ponudila še kakšna priložnost. "Bilo je težko, strmo. Zame, ki se vračam nazaj po vsem tem, res ni bilo lahko. Še vedno čutim hrbet in upam, da se ne bo poslabšalo. Naš cilj ostaja: gremo dan za dnem. Vedno pravim - nikoli ne veš, kdaj je zadnjič. Dajmo samo uživati v tem. Kot v življenju. Res sem vesel, zlasti kako je delovala celotna ekipa in da sem lahko na koncu uspešno zaključil dan."
Šampionska vožnja in šampionske besede!
